Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080424101850249

Moja soba četrtek, 24. april 2008 @ 10:18 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Misli so zložene v prostoru. Omara je že polna papirja, v predalih so sipine školjk, ki jih je napljuskalo morje. Bisere pa imam okrog vratu. Zategujejo mi izdihe. Na mojem stolu so odložene vejice, ki imajo mačje oči. Vrt moje sobe je obraščen z mimozo, iz nje se pocedi rumena barva, ko me nagovori sončen dan. Opravičujem se stvarem, ko hoče deževati, ker se tedaj ne morem dotikati veselih stvari. Po skrivnih kotičkih so zloženi svileni kosmi iluzij, ki pogosto obledijo, umrejo in znova oživijo. Moje roke lovijo veter iz prostora. Štiri ura zjutraj je in ptica mi poje. Odprem okno pa noče prileteti v sobo, čeprav po omarah visijo jagode, v katerih zorijo besede. Kakšne misli mi je natreslo nebo skozi strop in glej mojo predanost, govorica premika stene, filtrirane esence tisočerih duš se obešajo name in jaz kiham od cvetnega prahu. Povsod so sami prstiči, vse hoče cveteti. Srkam kavo, ki mi jo prijatelj prinese in položi na računalniško mizo. Če bi hotela, bi lahko pojedla ves kruh, ki ga je položil pred mano. Koliko spiral in cikcakastih črt se mi vijuga pred očmi in koliko idej se nabira v plodnem trebuhu moje sobe. Vprašam se, kako je mogoče, da je v njej toliko moje golote. www.tatjana-malec.si Komentarji (1) www.pozitivke.net