Brezčasje sedi na Tvojem licu,
koren mangrove eksotično pije sokove
iz Tvojega objema, ne morem blizu,
ne smem zraven. Sem edini, ki je brez
Tvojega objema, poljuba, ljubezni!
O, Ti roža mavričnih noči, iz tvojih ust
lahko pije samo smaragdni kolibri s svojim
dolgim, nežnim kljunom... Še sama ne veš
kdo bi to bil, a vsi vedo, da so prav oni tisti...
Ne vedo pa tega, da bo Tvoj cvet obiskal
poseben gost, tisti, ki mu boš dala svojo
dušo, srce in misli. In Tebe je strah, da ga
morda ne prepoznaš... Kaj veš, morda si ga
že srečala, želela, imela, a videla nisi, ker je
bil v senci mangrove...
Brezčasje sedi na Tvojem licu, 
