Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070109082436837

Spomin na nono in kruhke sreda, 10. januar 2007 @ 08:24 CET Uporabnik: Tatjana Malec Moja nona je bila čudodelka. Bila je oblikovalka kruhkov. Imela je rahle čute. S spretnimi prsti je mesila, gnetla, valjala in oblikovalo testo. Vsaka oblika kruhka, ki ga je nona ustvarila, je imela svoj poseben pomen, namen in navdih. Moja nona je spekla za Veliko noč najlepšo zlatorumeno pleteno štručko na svetu. Otroci smo jo imenovali:'menih'. V štručki je gorel njen plamen ljubezni do zemlje, pšeničnega polja in do mene. Nono sem čutila, kako je v tišini duše ponavljala molitve in prošnje za ljubi kruhek. Bila je utrjena tudi v lakoti in skromnosti. Beli kruh je pekla le ob Božiču in ob drugih velikih praznikih. V drugih dneh je pekla kruh iz moke, v kateri so bile primešane otrobi in tudi koruzno pogačo 'patelenco' je pekla. Vselej ko je nona pekla družini kruh, je imela umirjene roke in je s kruhom ravnala s srčno predanostjo. Peko je opravljala z gorečnostjo, bila je vsa žareča in topla v obraz, podobna žerjavici iz krušne peči. V moji noni sem čutila vsak letni čas posebej. Bila je tako lepa, ko sem videla žitne snope v njej. Kako prisrčna je bila ob žetvah, ko je valovala s svojim širokim krilom po žitni njivi. None se spominjam po njeni ljubezni dajanja in svoji ljubezni prejemanja toplih kruhkov. Bila je najlepša, ko je imela oči uprte v zemljo in v dišeči kruhek na mizi. Potreba po kruhu ni le potreba po hrani, kruh je zanos. Je iztegnjena dlan matere zemlje čez brdca v dolino, ki na stežaj odpira svoje srce življenju. Taka je bila tudi moja nona. Ni lepšega daru na tem svetu, kot je dobra nona, ki zna potešiti lakoto s kruhom, žejo pa s skodelico mleka in ljubeznivim nasmehom. Komentarji (0) www.pozitivke.net