Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2007010220473221

Èe ne znaš živeti ponedeljek, 4. marec 2024 @ 08:47 CET Uporabnik: Pozitivke Eno samo zorenje moje podobe v zrcalu. V katerem mozaiku manjkam in kdo me bo odstranil iz svojih albumov? Brezmejna svoboda mi komaj pusti dihati, tako je samotna in pusta, veter mi nosi besede na usta jaz pa se spominjam tistega norega pusta, ko sem svojo dolgoèasnost vsaj za en veèer zamenjala za dober žur do poznih ur, ko sem se med družbo pomešala in od navdušenja blestela ter se kot kakšna najstnica zares lepo imela. Mar ne bi smela biti vesela, užiti mladosti, kolikor je je še ostalo in vsaj takrat pozabiti, da paè nisem posreèen tip in se vsaj za hip otresti svojih hib? Ujetnica sama sebe, ki se žene, da nekaj ukrene, ko se pomešajo štrene v neko èudno kombinacijo resniènosti, prividov, sanj, laži, ko o popolnosti harmonije ni nobene še sledi, ko zaniham v obèutje nekje med abstrakcijo in akrobacijo in nešteto avdicij kot promocij same sebe in še zdaj me od groze zazebe, èe samo pomislim, da bi takšna sreèala tebe. To je dokaz, da mi je vseeno nekaj še do sebe, saj sem se zares našla šele tedaj, ko sem izgubila tebe, zaljubljena v spomine, a z grenko zavestjo, da tudi vse lepo enkrat mine, ne verjamem v slovo, ki bi bilo dokonèno, verjamem v sreèanja, ki so vèasih veè kot zgolj nakljuèja. V svet zrem s svojega varnega zavetja, s svojo majhnostjo, ki ne vidi daleè in nerazgledanostjo, ki me zaznamuje; vse to me družbi odtujuje: stare navade, ki bi se jim morala upreti, redke besede, ki molk prekinejo šele takrat, ko ta boli, moje finte in izgovori. Preveèkrat sem se že pustila prehiteti - tako se paè godi, èe ne znaš živeti. Danijela Premzl Komentarji (0) www.pozitivke.net