Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061219125919726

Na jezeru učenja Ljubezni sobota, 23. december 2006 @ 05:01 CET Uporabnik: danaja... Sonce nizko je in žarki še prešibki so, da iskrice prižgali bi na zeleni jezera gladini; le vile bele s prosojnimi tančicami lahkotno plešejo in se iz vode nežno dvigajo. Pa razprle so svoj krog in iz meglice mistične sam…samcat... priplaval je… Kako boleče je bilo, ko videla sem to! - Labod osamljeni… Predvidevam, da je on, da je ona tista, ki z mladiči je odšla, da v mrazu tem pomrli ji ne bi. Pa zakaj niso skupaj šli, saj vedno skupaj so bili? Me v srcu zaskeli; hlad čutim trpke zapuščenosti, kjer prej toplina je bila, ljubezen in življenje… krog družine bele še račke so vedno se grele, zdaj tudi njih več ni. Čisto sam, osamljen v megli. Vem – ljubezen ni odšla! A zakaj odšel ni z njimi, zakaj še tukaj je ostal? Zakaj kaže mi, da zmoreš sam ostati in ljubiti, čeprav ob tebi ljubega več ni? Se sprašujem, morda ga muči hrepenenje? Ali ljubezen sama - izpolnjuje ga? Saj v čustva ni ujet, človeška - kjer ljubezen srečo da ali trpljenje! Morda res ljubezen sama je dovolj… in ni vezana… morda… In glej: mu žarek perje pozlati, zablesti... bleščeče v soncu žari… Še vile v meglice plesu so očarane obstale, prevzete od lepote te: vse krog njega sveti se, kot da on - izvor luči je te. ( Oh, le koliko lepot srce še zmore vase vzeti, da v iskrice svetlobe večne - samo ne razblini se…) Hvala! Ja, razumem učenje. Hvala za vse! * * * * * * * * * * * * * * * * * * On sam postal – LJUBEZEN je! * * * * * * * * * * * * * * * * * * Komentarji (2) www.pozitivke.net