Razum je začrtal ničlo brez vrat.
Vrtenje v krogu. Bela lista začrtuje um.
Igranje na strune jezika se dviga
in vabi zven kodiranega glasu iz vesolja.
Nastane ideja – oblika – lik.
Roki rišeta druga drugo.
Ena hoče izstopiti iz druge
v tretjo dimenzijo.
Želim si, da moja pesem ne bi bila zapisana.
Presenetljiva zanka na ravni opredelitve.
Oko je ukrivljeno. Pišem. Ideje so odsevi.
Oblike samopostavitve. Suženjsko romanje.
Spoznanje enega v mnogem.
Horizontalne niti tečejo skozi prostor.
Kristalni biseri so se sesuli iz pletene košare.
Zlata kita se razpleta. Povoskani lasje zorijo.
Alkimistični mit z demiurško formulo.
Pesnjenje iz molekularne logike žive snovi.
Grafično preoblikovanje transformacije.
Umesti se misel v prostor.
Slišim tone, slačim besede in snovi,
zlagam preslikave. Vidim abstraktne kraje.
Topologijo notranjih pokrajin duha.
Vstopim v igro. Se prepletam, resoniram glasove,
zadržim se na različnih variacijah akordov.
Spoznavam druge civilizacije, evolucijo kozmosa.
Črpam vodo za ponovni padec v tolmun sveta.
Se spuščam po stopnišču in vračam k izhodišču.
Iz notranjosti se vračam k zunanjosti.
Šalamunovo Z Ahilohom po Kikladih
prevedem v nižji jezik. Božam odlitek.
Čar raziskovanja inteligence.
Upoštevam presenečenja.
Šah ima neskončno število kombinacij.
Svet ni končen.
Svoboda v zgornjih stopnjah
je odvezana hierarhije.
Izstopim iz procesa, vstopim v sistem.
Ne zavedam se pomenov vsake besede.
Vpeta v razum se vračam v mit.
Glasbeni kanon mi ponuja različne
parcele videnja barv, fuge glasov,
ko prihajam v zunanjost ničle,
ki dviga morje in me vleče slano pod tuš.
Zaspim ob štirih. Tam redko sneži.
Sonce razpihuje iskre in vžiga moje besede.
Razum je začrtal ničlo brez vrat.
