Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/200611281742549

Pesnjenje kodirano iz vesolja torek, 28. november 2006 @ 17:42 CET Uporabnik: Tatjana Malec Razum je začrtal ničlo brez vrat. Vrtenje v krogu. Bela lista začrtuje um. Igranje na strune jezika se dviga in vabi zven kodiranega glasu iz vesolja. Nastane ideja – oblika – lik. Roki rišeta druga drugo. Ena hoče izstopiti iz druge v tretjo dimenzijo. Želim si, da moja pesem ne bi bila zapisana. Presenetljiva zanka na ravni opredelitve. Oko je ukrivljeno. Pišem. Ideje so odsevi. Oblike samopostavitve. Suženjsko romanje. Spoznanje enega v mnogem. Horizontalne niti tečejo skozi prostor. Kristalni biseri so se sesuli iz pletene košare. Zlata kita se razpleta. Povoskani lasje zorijo. Alkimistični mit z demiurško formulo. Pesnjenje iz molekularne logike žive snovi. Grafično preoblikovanje transformacije. Umesti se misel v prostor. Slišim tone, slačim besede in snovi, zlagam preslikave. Vidim abstraktne kraje. Topologijo notranjih pokrajin duha. Vstopim v igro. Se prepletam, resoniram glasove, zadržim se na različnih variacijah akordov. Spoznavam druge civilizacije, evolucijo kozmosa. Črpam vodo za ponovni padec v tolmun sveta. Se spuščam po stopnišču in vračam k izhodišču. Iz notranjosti se vračam k zunanjosti. Šalamunovo Z Ahilohom po Kikladih prevedem v nižji jezik. Božam odlitek. Čar raziskovanja inteligence. Upoštevam presenečenja. Šah ima neskončno število kombinacij. Svet ni končen. Svoboda v zgornjih stopnjah je odvezana hierarhije. Izstopim iz procesa, vstopim v sistem. Ne zavedam se pomenov vsake besede. Vpeta v razum se vračam v mit. Glasbeni kanon mi ponuja različne parcele videnja barv, fuge glasov, ko prihajam v zunanjost ničle, ki dviga morje in me vleče slano pod tuš. Zaspim ob štirih. Tam redko sneži. Sonce razpihuje iskre in vžiga moje besede. Komentarji (4) www.pozitivke.net