|
Mehko ugreza moj se korak
v voljna tla z mahom prekrita,
z rjavo odejo iz iglic ovita.
Gozdna mehkoba vzdrami milino srca…
objemam smreke stoletne,
njih krošnje visoke
zaprejo moj mi pogled do neba.
Spokojno je – jesen je že.
Otožna ptičev pesem je,
iz daljave šumenje vode sliši se;
vode, ki odnaša…
vode, ki prinaša – mir v srce.
Jesen v meni je!
In hkrati zima in pomlad
in poletje z iskrečo se strastjo…
V meni je Vse… in jaz del Celote sem te!
In ko noč razgrne preprogo blestečo,
globina neba se spusti mi v srce;
gledam vesolje in z bistvom začutim:
V meni je Vse… in jaz del Celote sem te!
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061113085912160
Domov |
|
Powered By GeekLog |