Luč po življenju

sreda, 1. november 2006 @ 05:02 CET

Piše: Al. Ju., J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Ruski fizik dr. Konstantin Korotkov je izmeril, da po klinični smrti energija ne zapusti telesa v trenutku, marveč ga zapušča dva do tri dni enakomerno ali pa, pogosto, tudi neenakomerno. Ob rezultatih njegove raziskave, ki jo je predstavil na letošnji konferenci Ikone Polja v Londonu, je mogoče domnevati, da je odhajajoča energija, ki jo je umrlim v sanktpeterburški mrtvašnici izmeril s svojo kamero, duša.

Umiranje, prehajanje iz življenja v zasmrtje, je večno vprašanje človeštva. Najbolj znani knjigi o umiranju sta Tibetanska in Egiptovska knjiga mrtvih. V Sloveniji je Pavel Matej Rak napisal slovensko knjigo mrtvih Prehod duš, v kateri opisuje svoje zaznavanje prehoda iz življenja v smrt:

"Razširjena zavest ali nevidno telo, ki ga ob smrti preimenujem v senco, se čisti in si lajša svojo težo v obratnem sorazmerju s staranjem in boleznijo. Nevarnejša ko je bolezen, starejši ko smo, zrelejši, bolj prečiščeni, svetlejši so zapisi, ki smo jih prinesli na ta svet, bolj smrtno živo postaja nevidno telo. Ko dokončno dozori, so izpolnjeni vsi pogoji za vrnitev v ozunje."

Pavel Matej Rak opisuje, kako vidi, kadar človek umre in kako njegova dotedanja razširjena zavest potuje v zasmrtje. Pri tem mu lahko tudi pomaga. Ruski fizik dr. Konstantin Korotkov pa tega prehoda ne vidi, marveč ga natančno meri. Duhovnost oziroma večplastnost človeškega bitja (fizično, čustveno, mentalno, duhovno telo) je proučeval in dokazal s pripomočki in na način, ki ga sodobna znanost sprejema. Ker meni, da prisotnost in dejavnost duhovnega dela človeškega bitja najlažje opazujemo, ko se le-to "poslavlja" od fizičnega, se je odločil za meritve ob in po smrti. Kaj se dogaja ob smrti in z duhovnostjo skozi prostor in čas ter opazovanje "aktivnosti" mrtvih teles je opisal v knjigi Svetloba po življenju (Light after Life), iz katere povzemamo nekatere njegove ugotovitve.

TEHNIKA RAZISKAVE
Da bi bil nek poskus priznan v znanstvenih krogih, mora zadostiti nekaj osnovnim pogojem. Med temi so gotovo zanesljivost podatkov, objektivnost raziskovalcev, ponovljivost … predvsem pa možnost neodvisne razlage rezultatov. Ruski fizik je svoja raziskovanja vodil v sanktpeterburškem Centru za biomedicinski inženiring, kjer so mu dovolili uporabo pravkar oziroma pred kratkim umrlih, ki so čakali na obdukcijo. Posamezno truplo so položili v posebno sobo, na prste leve roke so priključili elektrode, povezane s Kirlianovo kamero. Tako v časovnih zaporedjih slikano avro mrliča je s sodelavci s pomočjo računalniškega programa analiziral in dogajanje predstavil v obliki grafičnih zapisov.

KIRLIANOVA TEHNIKA
Že pred sto leti so ruski znanstveniki opazili, da predmeti tako žive kot nežive narave pri posebnih postopkih (Rumkorfova indukcijska tuljava ali Teslin generator) oddajajo rahlo modrikasto svetlobo. To je bilo mogoče tudi fotografirati. Iz takih slik je bilo mogoče razbrati, da sta jakost in obseg žarenja oziroma sevanja pri človeškem telesu odvisna od fizičnega in psihološkega stanja subjekta.

Mnogo let kasneje (1940) je Semion Kirlian, ruski popravljavec medicinske opreme, slučajno naletel na pojav nenavadnega žarenja okrog raznih objektov. Z ženo sta petindvajset let opazovala, preizkušala in izpopolnjevala opremo za opazovanje in fotografiranje tega pojava. Tako je nastala znana Kirlianova kamera, merilni inštrument, ki ga uporabljajo za merjenje korone živih in neživih objektov.

Korona je fizikalno definirana kot skupek ioniziranih plinov okoli opazovanega objekta. Gre za to, kot pojasnjuje prof. dr. Igor Kononenko, "da se okoli objekta v visokonapetostnem in visokofrekvenčnem elektromagnetnem polju pojavi korona, ki jo je mogoče posneti s kamero.

Profesor dr. Konstantin Korotkov je razvil svojo Kirlianovo kamero Crown-TV, ki temelji na videotehniki. Tehniko opazovanja objektov s to kamero je poimenoval Gas Discharge Visualization (GDV ali "vizualizacija sproščenih plinov"). Vpliv opazovanega objekta na posnetek je v tem, da od njega neposredno zavisi, kateri plini so prisotni v zraku. Tako objekt da svoj karakteristični pečat posnetku in zato je v posnetku vsebovana informacija o njem."
S tako opremo je dr. Korotkov lovil sledi odhajajoče duše iz mrtvega telesa.

UPOŠTEVAL KEMIČNA DOGAJANJA V TELESU
Želel je odstraniti čim več zunanjih vplivov, ki bi utegnili rezultate popačiti. Tiste, ki jih ni mogel odstraniti, pa je upošteval. Zato je pri meritvah dogajanja ob vsakem posameznem truplu upošteval trenutne atmosferske pogoje - zunanjo temperaturo, vlago, elektriko v zraku, električno prevodnost zraka itd.

Upošteval je tudi kemična dogajanja v telesu - začetek razkrajanja. Predvsem zato, ker bi bila skeptikom prav ta dogajanja vzrok za dobljene rezultate. Ob vsakem poskusnem truplu so istočasno potekale meritve še enega kontrolnega objekta, navadno je bila to posoda s fiziološko raztopino. Tako so bile še bolj vidne razlike med "normalnim žarenjem" - avro predmeta in tistim, kar je iskal in pričakoval v zvezi z mrtvim človeškim telesom.

Iz meritev, vzroki smrti so bili dokaj različni, je dr. Korotkov glede na "zgodbo" krivulj, to je "aktivnosti" mrtvega fizičnega telesa, kategoriziral tri skupine po vzroku smrti: (1) mirna, naravna smrt, posledica starosti tkiva; (2) nasilna smrt, posledica prometnih nesreč s poškodbami lobanje; (3) nepričakovana smrt zaradi tragičnih okoliščin, ki bi jo bilo mogoče v ugodnejših okoliščinah preprečiti.

LAŽJE IN TEŽJE ZAPUŠČANJE TELESA
Dogajanje bi bilo mogoče tolmačiti, kakor da duša v nekaterih primerih fizično telo zapusti lažje, v drugih pa težje. Skoraj v vseh primerih pa se je stanje v glavnem umirilo po 48 urah. Znano je, da večina religij in kultur pred pokopom ali kremiranjem pušča pokojniku določen čas, ponavadi tri dni. Tudi Jezus naj bi vstal od mrtvih na tretji dan po smrti. Bolj groba razlaga je, da so v prejšnjih časih, ko ugotovitev smrti ni bila tako zanesljiva, tako zagotovili, da ne bi pokopali živega človeka. Subtilnejša pa je misel, da slovo med fizičnim in duhovnim telesom ni sunkovito, v eni potezi, marveč traja dva ali tri dni.

V času eksperimenta so se avtorju in sodelavcem porajali različni občutki. Ob rednem kontrolnem obisku poskusne sobe so čutili tesnobo, kasneje nerazložljivo utrujenost. Občutek tesnobe ni bil enak v celotnem prostoru, temveč v določeni razdalji od trupla. Te občutke so poznali tudi dolgoletni delavci Centra za biomedicinski inženiring, ki so imeli opravka s trupli. Med njimi je veljalo, da mrtvi zahtevajo dolžno spoštovanje. Večina si je nepojasnjeni stres blažila z alkoholom.

Avtor se zaveda, da je njegov eksperiment potekal na premajhnem številu vzorcev za kakšne smelejše zaključke. Vendar je prepričan, da bo resnost pristopa prepričala in vzpodbudila druge k nadaljevanju. Z merjenjem avre telesa umrlih bi na primer lahko v forenzični medicini ugotavljali čas, pa tudi razlog smrti …

MORFOGENETSKA SINERGIJA ŽIVIH BITIJ
Ruski znanstvenik je k svojim poskusom pristopil odprtega duha in se ni omejeval niti z materialističnimi niti z verskimi koncepti. Vendar je spoznal, da mu rezultati podžigajo željo po globljem razumevanju mehanizma opazovanih pojavov. Tako je prišlo do sodelovanja s prijateljem dr. Kuznecovom, specialistom kibernetike.
Novi pristop k tolmačenju nenavadnih pojavov sloni na upoštevanju novih teorij univerzalne povezanosti vsega in vsesplošne izmenjave informacij.

Znanost nam v svoji zgodovini počasi odkriva vedenja o razvoju življenja; kako naj bi nastalo, je še zelo sveža teorija. Vsako novo dognanje pa se kmalu izkaže kot nepopolno. Termodinamični zakoni in elektromagnetno polje niso dali zadovoljive razlage za razvoj življenja in dogajanja v biološkem polju živih bitij. Potem pa se je pojavila teorija informacije. Definicij informacije je kar nekaj; ena splošnih je, da je informacija merilo različnosti snovi in energije, porazdeljene v prostoru in času, in da spremlja spremembe vseh procesov. To ni materialna, temveč filozofska kategorija. Ne obstaja pa brez materialnega nosilca in sprejemnika. Tu pa se že znajdemo na področju polj in emisije vesoljske energije ter povezave vsega z vsem in sinergije vseh tako povezanih vplivov na živa bitja - tudi človeka.

POLJE ČLOVEKA SE VTISNE
Energijsko-informacijski sistem organizma v biološkem polju deluje na več nivojih. Organizem v okolico oddaja signale in jih iz nje sprejema. Taka interakcija ne loči med stvarnim in neotipljivim - vse je le različno razodevanje iste realnosti. Prek vplivov takih sistemov okolice, staršev, sorodnikov in družbe ter resonance na te vplive nastane energijsko-informacijski sistem neke osebe. Čim močnejša je osebnost, tem močnejši je njen vpliv na okolico. Njegovo polje se vtisne v polje okolice, ki ga ovije kot kalup. Ta polja lahko gledamo kot informacijski fantom neke osebe.

Če se vrnemo k izhodišču Korotkovega dela, se vprašanje postavi malo drugače: ali energetsko-informacijski sistem oziroma fantom iz njegovega in vseh ostalih sistemov okolice obstaja še po fizični smrti in - če obstaja - kako dolgo?

Če ugotavljamo, da se energetsko-informacijsko polje neke osebe vtisne v taka polja okolice, je pomembno, kako močan in dolgotrajen je ta vpliv. Zato ni težko razumeti, da je trajanje fantoma pri Aleksandru Velikem ali Napoleonu daljše kot pri nekem anonimnem pomivalcu posode.

Tudi če fantom zapusti mrtvo fizično telo, se še vedno vsaj nekaj časa zadržuje v bližini, v širšem prostoru in času pa neznano dolgo ali večno. Ne moremo izključiti možnosti, da tak fantom sodeluje pri formiranju novega bitja; tako bi lahko razložili fenomen reinkarnacije ali spominov izpred rojstva. Če se tak fantom zadržuje na nekem prostoru/času, bi to lahko razložilo fenomen duhov. Celo pojav, ko se duševno bolni predstavljajo kot znane osebnosti, bi lahko raztolmačili kot občasen skok v njihovo energetsko-informacijsko polje.
Avtor ugotavlja, da sta biološko in informacijsko vesolje le različni plati iste realnosti. Koncept evolucije pa velja tudi za svet informacij. V tem pogledu je Homo sapiens bistveno drugačen od drugih živih bitji. Tako rekoč brez bioloških sprememb človeštvo dosega nesluten razvoj na področju informacij in pušča daleč za seboj močnejša, bolj prilagodljiva živa bitja. Po zaslugi polja informacij je tako človek zasedel ne vodilen, pač pa dominanten položaj v svetu.

Smo na začetku raziskave energetsko-informacijskega sveta. Pristop bi moral upoštevati tako paradigme zahodne znanosti kot ezoterične filozofije. Korotkov te napore primerja z odkrivanjem novih dežel pred stoletji, pri katerem se še danes čudimo velikim uspehom pomorcev kljub pičlemu znanju in zelo slabi opremi. Svojo študijo predstavlja kot poskus plovbe proti novim spoznanjem.

Al. Ju., J. V.

14 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061027162501235