Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061003193048429

Kdo si ti? sreda, 4. oktober 2006 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Miran Zupančič. Kdo ali kaj je človek? Človek je ne raziskana skrivnost.Človek je velik misterij. Človek neizmerno presega sebe samega. Niti eno raziskovanje v vsej zgodovini človeka ni prišlo do konca, da bi odkrilo njegovo bistvo. Kdo je je človek? Smo mogoče skupek kosti, živcev, mišic, mesa? Ali je človek to kar o sebi misli, je morda to kar drugi mislijo o njemu? Zakaj ne moremo za človeka vprašati: kaj si ti, ampak ga vprašamo kdo si ti? Rastlina, je prav tako živo bitje in jo prav tako ne vprašamo kdo si, ampak kaj si? Kakšna je torej razlika med življenjem v rastlini in človeku? Človek je zavestno bitje, on nas sliši, odloča o svojih dejanjih , človek se zaveda sebe samega. Človek lahko z svojo zavestjo iztopi iz sebe in sebe od zunaj opazuje. Zaradi tega lahko rečeš, da je roka tvoja, čeprav nisi roka. Lahko rečeš da imaš glavo, čeprav nisi glava. Imaš dušo, vendar nisi duša. Imaš misli, občutke, zavest toda nisi misel, nisi zavest nisi občutek. Kaj je prazaprav človek ali kdo je človek? Ali si samo skupek celote telesa in duše ali si nekaj nad tem? Izgleda, da človek ni pojav naključja. Naključje, sploh ne obstoja. Če bi naključje obstojalo, potem bi bilo vse mogoče. Tedaj bi človek rodil tele, krava človeka, zvezde bi padale z neba, človek bi spremenil v kamen, se reinkarniral v žival, avtomobil bi se spremenil v mačka, sila težnosti bi prenehala delovati itd... Človek kot telesno-duhovno bitje torej ni rezultat kemično-fizikalnega procesa, niti ni "višji sesalec". Človek je celo pripravljen zapustiti zemeljsko življenje, da bi živel po svoji vesti. To pomena, da človek presega kemično-fizikalne procese, telesnosti in duševnosti ter samega sebe opredeljuje nad tem. Človekov smisel je nad vsem omejenim. Človek je isti ko se rodi in ima 3-4kg kot ko odraste in ima 70-80kg. Teh sedemdeset pet-šest kilogramov ima za svoje, čeprav je to tuja materija pridobljena s hrano in pijačo. Človeška duša prežema in oživlja to novo materijo in jo preoblikuje v njegovo telo. Zato lahko človek reče, to je moje telo. Toda, če tvoja duša prežema in oživlja tvoje telo, kdo pa si potem ti?. Si morda ti nekdo nad dušo? Povsem jasno je, da v človeku obstoja nekaj, večno, nekaj kar se ne menja, kar je nosilec, kar se spremeni vsakih sedem let, toda obstoja nekaj kar je vedno isto. Obstoja nekaj, kar nosi našo trenutno osebnost skozi vse spremembe časa in prostora. Kaj je to v nas, kar se upira vsem spremembam? Vsi narodi sveta so opazovali to. Govorili so, da je človek nesmrten in da obstoja življenje po smrti. Kdo si ti? Nekdo končen ali neskončen? Poznaš odgovor? Ne moremo večno živeti brez tega odgovora. Mogoče se odgovor nahaja na nivoju razuma. Toda kje je ? Življenje in človek je in ostaneta največji skrivnosti ne glede na to, koliko sta se nedeljivemu približali znanost in z njo biološka tehnologija. Pa tudi misel, da naj bi bilo življenje v tako nedojemljivem vesolju omejeno le na Zemljo, je vsakomur, ki si drzne razmišljati univerzalno, nerealna. Le kako je mogoče, da ima človek zavest? Mnenje nekaterih je, da je zavest proizvod določenih telesnih funkcij in organov. Drugi spet menijo, da uporablja zavest te organe le za izražanje. Človekovo vsakdanjo zavest lahko razdelimo na mnoge plasti in vidike, ki pa v resnici nimajo nič opraviti z vseobsegajočo zavestjo-univerzalnim umom, ki presega omejitve osebnosti. Zavestno bivanje v drugi, višji resničnosti resnično obstaja. Naše zemeljsko življenje je kvečjemu le časni približek te resničnosti, je le njena karikatura. Življenje kot Življenje nikakor ni in ne more biti proizvod zemeljskih funkcij in tudi ni vezano nanje. Če si upamo razmišljati iz Življenja, se mu lahko približamo. Življenje življenja se v zemeljskem življenju izraža kot izvorna narava in po njem se razodeva začasni red. Življenje se nam odkrije, ko spoznamo, da nič ne vemo. Sokrat je rekel, da je najvišja oblika znanja, da nič ne vemo. "Summum scire, nihil scire." Kdor spozna, da nič ne ve, da njegovo človeško znanje nima nič opraviti s tistim resničnim znanjem, ki je osnova univerzalnega-božanskega stvarjenja, ta lahko prodre do modrosti božanske duše, ki je iz Boga. Kdor nič ne zna, zmore vse. Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec. http//www.ezoterika.s5.com Komentarji (15) www.pozitivke.net