Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060906203123753
Čisti seks 2.del
torek, 29. maj 2018 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
(Plain Sex) Alan H. Goldman
Zavoljo argumentov, ki zadevajo domnevno konceptualno povezavo
med spolnostjo in drugimi aktivnostmi, se posvetimo obravnavi tega, kar seks
ni. To je nujno, da lahko vzpostavimo konceptualno razliko. Najbolj razumljiv
poskus vzpostavitve »nepomembnega namena« v spolnem aktu prepozna ta namen kot
reprodukcijo, kot njeno primarno biološko funkcijo. Med tem pa takšnega naravnega
namena, nikakor ne rabimo jemati za svojega (sicer vse preveč obdelana analogija
z hranjenjem, je na tem mestu primerna).
Morda je nekoč ta prepoznavnost bila razumljiva, kar je tudi osnovalo prepoznavanje
vrednote in morale v spolnosti primerni za reprodukcijo in množenje, vendar
razvoj kontracepcije izkaže to povezavo za šibko. Metode kontracepcije so danes
že tako razvite in v tako široki rabi, da ni nujno vztrajati na teh spremembah,
ki delujejo v konceptu spolnosti in racionalne spolne etike, ki se na te koncepte
nanaša. V preteklosti je možnost potomca pomenila vrnitev drugačnih konceptov
spolnosti in spolne morale kot jih poznamo danes.
V tem obstoji dober razlog, kajti danes je v prisotnosti in skrbi obeh, matere
in očeta, najti vse preveč dobrodejnega za otroka, da bi omejili reprodukcijo
samo na poroko. Tako daleč, ko ima družba legitimno vlogo v varovanju otrokovih
interesov, je lahko upravičeno podeljevati poroki legitimen status, četudi je
to vprašanje (med drugim tudi) zapleteno zaradi dejstva, da pa tudi otrokom
rojenim samskim materam ne pretijo več nikakršne sankcije. V vsakem primeru,
bistveno na tem mestu je dejstvo, da so ta vprašanja v današnjem času nepomembna
v toliko, kolikor zadevajo moralo spolnosti in njegovo potencialno družbeno
regulacijo.
Jasno je, da želja po spolnosti ni nujno želja po reprodukciji, kar je sčasoma
postala psihološka manifestacija, če to ni bila že vedno, razlikujoča se od
svojih bioloških korenin. Veliko je paralel, kot smo pred tem že omenili, z
drugimi naravnimi funkcijami. Užitek v hranjenju in gibanju sta v veliki meri
neodvisni od njune vloge v prehranjevanju ali zdravju (kot je maščevalno odkrila
industrija z hitro hrano). Navkljub očitnim povezavam z spolnostjo, je še vedno
težnja mnogih, da mislijo, da so spolne aktivnosti, ki so lahko reproduktivne,
če že ne bolj moralne ali manj nemoralne, vsaj bolj naravne. Te kategorije moralnosti
in naravnosti ali normalnosti že zaradi neprimernosti spolnosti iz vrline, zaradi
njene povezave z reprodukcijo, ne moremo identificirati druge z drugo, kar bomo
pretresali v nadaljevanju.
Tendenca identificirati reprodukcijo kot konceptualno povezan smoter spolnosti,
je dandanes najbolj prevladujoč v izjavah katoliške Cerkve. Njihove domnevne
analize so očitno povezane z restriktivno spolno moralo, po kateri dejavnost
postane nemoralna in nenaravna, če ni orientirana na reprodukcijo. Morala, ki
ima povsem neodvisne korenine v krščanski spolni etiki, kot je izpeljana po
Pavlu. Kakorkoli, analiza »namena z ciljem« ne uspe generirati konsistentne
spolne etike: homoseksualnost in oralno-genitalna spolnost sta obsojana, medtem
ko poljubljanje in objemanje, dejanja, ki ravno tako ne vodijo k oplojevanju,
četudi po naši definiciji kvalificirane kot seksualne, niso.
Dr. Alan Goldman je študiral na univerzah Yale in Columbia. Od leta
1977 predava na oddelku za filozofijo univerze Miami, med tem časom je v različnih
vlogah gostoval tudi na univerzah Michigan, Colorado, in Auckland. Oddelku je
predsedoval v času med leti 1988 do 1998. Je avtor knjig Justice and Reverse
Discrimination (Princeton, 1979), The Moral Foundations of Professional Ethics
(Rowman & Littlefield, 1980), Empirical Knowledge (University of California,
1988), Moral Knowledge (Routledge, 1988), Aesthetic Value (Westview, 1995),
in neštetih člankov iz področij etike, estetike, epistemologije in filozofije
prava. Leta 1997 je prejel prestižno nagrado za izjemno univerzitetno delo.
Leta 2001 je izdal aktualno knjigo Practical Rules: When we need them and when
we don't, will be (Cambridge University Press).
Vir: www.zofijini.net
Komentarji (0)
www.pozitivke.net