(Plain Sex) Alan H. Goldman

Zavoljo argumentov, ki zadevajo domnevno konceptualno povezavo med spolnostjo in drugimi aktivnostmi, se posvetimo obravnavi tega, kar seks ni. To je nujno, da lahko vzpostavimo konceptualno razliko. Najbolj razumljiv poskus vzpostavitve »nepomembnega namena« v spolnem aktu prepozna ta namen kot reprodukcijo, kot njeno primarno biološko funkcijo. Med tem pa takšnega naravnega namena, nikakor ne rabimo jemati za svojega (sicer vse preveč obdelana analogija z hranjenjem, je na tem mestu primerna).

Morda je nekoč ta prepoznavnost bila razumljiva, kar je tudi osnovalo prepoznavanje vrednote in morale v spolnosti primerni za reprodukcijo in množenje, vendar razvoj kontracepcije izkaže to povezavo za šibko. Metode kontracepcije so danes že tako razvite in v tako široki rabi, da ni nujno vztrajati na teh spremembah, ki delujejo v konceptu spolnosti in racionalne spolne etike, ki se na te koncepte nanaša. V preteklosti je možnost potomca pomenila vrnitev drugačnih konceptov spolnosti in spolne morale kot jih poznamo danes.

V tem obstoji dober razlog, kajti danes je v prisotnosti in skrbi obeh, matere in očeta, najti vse preveč dobrodejnega za otroka, da bi omejili reprodukcijo samo na poroko. Tako daleč, ko ima družba legitimno vlogo v varovanju otrokovih interesov, je lahko upravičeno podeljevati poroki legitimen status, četudi je to vprašanje (med drugim tudi) zapleteno zaradi dejstva, da pa tudi otrokom rojenim samskim materam ne pretijo več nikakršne sankcije. V vsakem primeru, bistveno na tem mestu je dejstvo, da so ta vprašanja v današnjem času nepomembna v toliko, kolikor zadevajo moralo spolnosti in njegovo potencialno družbeno regulacijo.

Jasno je, da želja po spolnosti ni nujno želja po reprodukciji, kar je sčasoma postala psihološka manifestacija, če to ni bila že vedno, razlikujoča se od svojih bioloških korenin. Veliko je paralel, kot smo pred tem že omenili, z drugimi naravnimi funkcijami. Užitek v hranjenju in gibanju sta v veliki meri neodvisni od njune vloge v prehranjevanju ali zdravju (kot je maščevalno odkrila industrija z hitro hrano). Navkljub očitnim povezavam z spolnostjo, je še vedno težnja mnogih, da mislijo, da so spolne aktivnosti, ki so lahko reproduktivne, če že ne bolj moralne ali manj nemoralne, vsaj bolj naravne. Te kategorije moralnosti in naravnosti ali normalnosti že zaradi neprimernosti spolnosti iz vrline, zaradi njene povezave z reprodukcijo, ne moremo identificirati druge z drugo, kar bomo pretresali v nadaljevanju.

Tendenca identificirati reprodukcijo kot konceptualno povezan smoter spolnosti, je dandanes najbolj prevladujoč v izjavah katoliške Cerkve. Njihove domnevne analize so očitno povezane z restriktivno spolno moralo, po kateri dejavnost postane nemoralna in nenaravna, če ni orientirana na reprodukcijo. Morala, ki ima povsem neodvisne korenine v krščanski spolni etiki, kot je izpeljana po Pavlu. Kakorkoli, analiza »namena z ciljem« ne uspe generirati konsistentne spolne etike: homoseksualnost in oralno-genitalna spolnost sta obsojana, medtem ko poljubljanje in objemanje, dejanja, ki ravno tako ne vodijo k oplojevanju, četudi po naši definiciji kvalificirane kot seksualne, niso.

Dr. Alan Goldman je študiral na univerzah Yale in Columbia. Od leta 1977 predava na oddelku za filozofijo univerze Miami, med tem časom je v različnih vlogah gostoval tudi na univerzah Michigan, Colorado, in Auckland. Oddelku je predsedoval v času med leti 1988 do 1998. Je avtor knjig Justice and Reverse Discrimination (Princeton, 1979), The Moral Foundations of Professional Ethics (Rowman & Littlefield, 1980), Empirical Knowledge (University of California, 1988), Moral Knowledge (Routledge, 1988), Aesthetic Value (Westview, 1995), in neštetih člankov iz področij etike, estetike, epistemologije in filozofije prava. Leta 1997 je prejel prestižno nagrado za izjemno univerzitetno delo. Leta 2001 je izdal aktualno knjigo Practical Rules: When we need them and when we don't, will be (Cambridge University Press).

Vir: www.zofijini.net