Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060830095800394




Spoštovanje

četrtek, 7. september 2006 @ 05:02 CEST

Uporabnik: matej_poll

Sanjala je o plemenu, ki ga je obiskala. Poglavar, z veliko perjanico na glavi in porisan od glave do pet, z rdečim mazilom, narejenim iz kozje krvi in pomešan s terro rosso, soljo in kančkom zelišč, ki jih je pricompral stari vrač. Njegov sin, poglavarjeva desna roka in njegov edini naslednik, z malo manjšo perjanico na glavi, porisan na enak način kot njegov oče, vendar bolj bojevniško. Sine je car. Ženske stojijo v krogu in se vrstijo, kot za stavo, noge narazen, povohaj grmovje, sine, boš videl katera je prava in vredna, da bo tvoj sin plemenit, tako kot ti.

Nobena ni ustrezala. Le ona, tista belka sredi rdečeličnih, je še ostala. In bila izbrana, po hitrem postopku. Poglavarju se mudi, pred njegovo smrtjo mora imeti tudi prestolonaslednik svojega naslednika. Močnega fanta, bognedaj da bi bila deklica. Sam vrač bo ugnal ženske duhove stran in priklical dečka.

Tako so jo slekli, na hitro namazali z mazili, dišečimi olji in terro rosso, jo polepšali in odstranili ves njen zahodnjaški vonj, ki je vsem silil v nos in ki bi morebiti odgnal spolno slo bojevitemu silaku prestolonasledniku.

Ležala je tam, na tleh, vsa nebogljena, in zagledala vsa mogoča sredstva mučenja, nekakšno poživilo za to že tako malce čudno dejanje, spolni akt, akt po sili razmer in akt prisile ljudi. Zarjavel nož, ki je napol visel z lesene police, je skorajda že zarezal v njeno telo, ko ga je ona rotila: "Prosim te, tega ti ni treba. To ni potrebno."
Se zbudila v znoju. Nadaljevala sanje v drugi zgodbi. Z bojevitim silakom prestolonaslednikom, ki je ohranil le svoj obraz, in zamenjal svoj duh. Ta duh je v njej zbujal občutke spoštovanja in miru. Ne ljubezni, spoštovanja.

Spomnila se je, da ljubezen mogoče le ni tisto, za kar jo ljudje imamo. Da nam je družba tudi to vsilila kot eno najvišjih vrednot, ki jih moramo ljudje doseči, da bomo popolni. Ker to seveda brez tega in mnogih drugih stvari nismo in ne moremo biti. In se je vprašala, zakaj za vraga nisem popolna brez ljubezni, brez statusa, brez samozavesti... Vzgojena v svetu, ki s prstom kaže na pare, ki se držijo vse življenje za roke, na srečne družine srečnih staršev in otrok, na popolnost življenja. Kje torej piše, da je ljubezen tisto, kar je najvišje čustvo med dvema posameznikoma, ali navsezadnje med ljudmi nasploh?

Se ljubezni do vesolja reče ljubezen? To je spoštovanje. Drugega ne more biti. Kar je čutila do bojevitega silaka ni bila ljubezen, a le tako je bila srečna. Presrečna. Izpopolnjena. Ker je bila spoštovana. Spoštovanje je pomenilo sprejemanje vsega kar ona je, videnje skozi njeno telo in njeno bit, njen jaz ni bil pomemben, pomembno je bilo to, da ona je. To in vse ostalo, ni ljubezen, to je višje od predstavljivega. Vesolje dveh duš, zlitih v eno samo, sprejemanje svojih in njegovih zvezd, mojega in tvojega, ki več ni moje niti tvoje temveč le... je.

3 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20060830095800394







Domov
Powered By GeekLog