Proti plinskemu terminalu v Tržaškem zalivu zaradi »nedorečenosti«.
V torek 14. marca je sekcija WWF za Furlanijo-Julijsko krajino sklicala novinarsko konferenco, da bi predstavila v javni obravnavi podana negativna stališča do načrtovanega terminala za uplinjanje zemeljskega plina sredi Tržaškega zaliva, ki so osnovana na nedorečeni strategiji energetske oskrbe in poraznemu vplivu na okolje predlaganih tehničnih rešitev.
Vinicio Collavino, predsednik pokrajinskega odseka WWF je na začetku poudaril, da ne nasprotujejo oskrbi s plinom, so pa proti projektom dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, tj. v Žavljah in sredi zaliva, zaradi programske nedorečenosti, nedodelanih tehničnih rešitev in negativnih posledic za okolje. Sosednja pokrajina, ki že pridela največ energije/ prebivalca v sosednji državi, nima izdelanih energetskih načrtov. Tako je npr. že v gradnji terminal z enakimi kapacitetami v Rovigu, v sosednjem Venetu, ki bi skupaj s prej omenjenima zagotovil kar 30% vseh italijanskih potreb po plinu.
Dr. Fabio Gemiti, kemik in član odbora pokrajinskih nevladnih organizacij za oceno posegov v prostor, je začuden, zakaj ni predvidena podmorska povezava »off-shore« terminala s termocentralo v Tržiču, da bi se tako rešili rabe okoljsko škodljivega premoga (s tem bi zmanjšali tudi pretovor, z vsemi posledicami, v Kopru), še posebej ker je lastnik isti. Sam terminal bi imel za svoje potrebe plinsko termocentralo jakosti do 200 MW. Z njenimi izpušnimi dimi segretimi na 550 stop. Celzija bi uplinila okoli četrtino tovora, ki bo do tam transportiran utekočinjen, ohlajen na 180 stop. Celzija pod lediščem.
Sprašuje se zakaj nebi pojačali moč centrale in tako rešili »dve muhi na en mah«, ustavili ekološko sporno tržiško »premogovno termocentralo« in preprečili uporabo morske vode za uplinjanje. Skozi cev premera dveh metrov načrtujejo spuščati na morsko dno vsako uro 8 kubičnih metrov ledenomrzle, 1-2 stop. Celzija, in sterilne, klorirane, vode, ki bi samo v prvem letu naredila meter visok in za okoli pol zaliva obsežen »bazen«, saj je pri dnu tokovanje minimalno. Govorec je podvomil, da bi bilo dovolj dodajati 2 oz. 5 mg klora/liter vode za uničenje alg, ki bi se razrasle v notranjosti naprave, tj. v 30 letih bi se na dnu zaliva nabralo za 1000 ton klora. Avtorji projekta namreč niso predvideli cvetenja alg pa tudi ne anoksije na morskem dnu kot posledice tega pojava in s tem vezanje klora na dušikove spojine. Sicer ni jasno, kje naj bi se 400 m dolga izpustna cev končala, bi pa nedvomno dvignila oblak strupenega mulja (z živim srebrom) z dna. Vse naštete posledice bi bilo za pomnožiti najmanj z dva, saj sta načrtovana dva objekta. To pomeni, da bi življenje v zalivu izumrlo in s tem tudi gospodarske dejavnosti vezane nanj. Niso še obdelane klimatske posledice ohlajanja zaliva in s tem krajšanja »prehodnih« letnih časov. Na turistično »privlačnost« gotovo ne bi blagodejno delovale tudi bojne ladje, ki bi varovale pretovarjanje. Morebitni teroristični »uspeh« so prisotni novinarji primerjali z »umazano atomsko bombo«. Ni še pozabljen palestinski »podvig« vtržaški rafineriji!
Ko vse to »seštejemo« in dodamo svetlobno onesnaženje »kolosa« sredi zaliva, izpuste toplogrednega metana, vsaj 100 krat agresivnejšega od ogljikovega dioksida, ki naj bi po nekaterih ocenah dosegli 4%, vplive vodov na zavarovana območja na kopnem, pokvarjene vedute, oz. izgled krajine, neocenjeno ogroženost prometne varnosti, možnosti izgradnje podobnih objektov drugje v sosednji državi, bliže porabnikom in v manj občutljivih okoljih, se lahko vprašamo, kje je naša oblast, da bi nas zavarovala?
V torek 14. marca je sekcija WWF za Furlanijo-Julijsko krajino sklicala novinarsko konferenco, da bi predstavila v javni obravnavi podana negativna stališča do načrtovanega terminala za uplinjanje zemeljskega plina sredi Tržaškega zaliva, ki so osnovana na nedorečeni strategiji energetske oskrbe in poraznemu vplivu na okolje predlaganih tehničnih rešitev.
