Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je na novinarski konferenci v Ljubljani izrazil zadovoljstvo nad odzivom, ki ga je v slovenski javnosti sprožila njegova pobuda za reševanje krize v sudanski pokrajini Darfur. "To kaže, da je zavest Slovencev prebujena in da nam ni vseeno, kaj se dogaja drugod po svetu," je dejal Drnovšek.
Slovenski predsednik je sicer tudi podrobneje opredelil svoje načrte v zvezi z reševanjem krize v Darfurju. Kot je dejal, se položaj v tej pokrajini drastično slabša, zato je sprožil obširno politično pobudo in predlagal sklic mirovne konference, na kateri bi sodelovali tako Afriška unija, zveza Nato, Evropska unija, skupina G-8, kot tudi Sudan in Čad. Na njej pa bi morali najti rešitev za Darfur, tako politično kot varnostno, pa tudi gospodarsko, ki bo pomenila načrt za razvoj te pokrajine.
Ob tem je Drnovšek pojasnil, da se je o tej pobudi v sredo obširno pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom, ki mu je po njegovih besedah izrazil hvaležnost zaradi prizadevanj, ki jih vlaga za rešitev situacije v Darfurju. Hkrati je Drnovšek še napovedal, da se bo 18. januarja predvidoma srečal
z Annanom in sicer v New Yorku na poti v La Paz, kjer se bo udeležil zaprisege novega bolivijskega predsednika Eva Moralesa 22. januarja.
Novo opozorilo predsedniku
Slovensko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da ceni pobudo predsednika Drnovška v zvezi s humanitarno krizo v sudanskem Darfurju, a obenem opozorilo na nekatere omejitve. MZZ predvsem skrbi učinkovitost ukrepov, posebej če bi Slovenija delovala sama. Drnovška opozarjajo tudi pred nevarnostmi morebitnega potovanja v Darfur in menijo, da bi bilo koristno, če bi o njegovi pobudi razpravljala tudi državni zbor in vlada.
"V MZZ visoko cenimo pobudo predsednika republike v zvezi s humanitarno krizo v sudanski pokrajini Darfur. Enako kot predsednik smo zaskrbljeni zaradi zaostrovanja razmer. Slovenija lahko ukrepa sama, vendar bo pri tem dosegla manj, kot če bo spodbudila širše angažiranje mednarodne skupnosti. To nam je doslej že večkrat uspelo, zato tudi tokrat pozivamo Evropsko unijo, zvezo NATO, predvsem pa Združene narode, naj energično ukrepajo v korist sudanskih ljudi" so zapisali v sporočilu za javnost MZZ, a dodali, da jih skrbi učinkovitost ukrepov.
V svojem sporočilu so še dodali, da je Slovenija kot članica omenjenih mednarodnih organizacij že vključena v reševalne načrte in dejavnosti na območju Darfurja. Čeprav je že prispevala svoj delež, tudi za Darfur, po mnenju MZZ obstajajo možnosti, da stori še več.
Zunanje ministrstvo opozarja tudi pred nevarnostjo morebitnega obiska predsednika republike na kriznem območju, hkrati pa ne nasprotujejo nameri predsednika republike, da obišče Darfur. Predvsem jih skrbi varnost predsednika, saj bi bila takšna pot z varnostnega vidika veliko tveganje, kar je povezano tudi z visokimi stroški.Ministrstvo ob tem tudi meni, da bi bilo kljub temu, da je MZZ odgovoren za koordinacijo zunanjepolitičnih aktivnosti, koristno, če bi o tako pomembni predsednikovi pobudi razpravljali tudi v državnem zboru in vladi.
Drnovšek veleposlanikom predstavil pobudo za Darfur
Drnovšek je danes veleposlanikom držav članic Evropske unije in veleposlanikom Bolgarije, Hrvaške, Norveške, Romunije in Turčije v Sloveniji predstavil razloge za svojo pobudo za politično in humanitarno akcijo v Darfurju ter jih seznanil z dejavnostmi, ki potekajo v zvezi s tem. Predsednik je izrazil željo, da bi tudi države, ki jih predstavljajo veleposlaniki, sodelovale v projektu za Darfur in da bi se maksimalno izkoristila sinergija z dosedanjimi projekti, ki že več let potekajo v Sudanu in sosednjih državah. V povezavi s tem je posebej izpostavil prizadevanja in projekte, ki sta jih realizirali Norveška in Velika Britanija.
Kot je še dejal, ima projekt dve dimenziji, humanitarno in politično, priprave na realizacijo pa potekajo v stikih z uglednimi politiki, predstavniki javnosti, mednarodnih institucij in humanitarnih organizacij, so še sporočili iz njegovega urada.
Predsednik Drnovšek je minuli četrtek predstavnikom več slovenskih humanitarnih organizacij predlagal skupen humanitarni projekt v Darfurju, v okviru katerega bi v tej pokrajini na zahodu Sudana, kjer se poglablja humanitarna kriza, postavili begunsko taborišče za 10.000 ljudi. Ob tem je napovedal, da bo 14. februarja obiskal Sudan, pred tem pa še Čad, kjer se bo sešel s predsednikoma držav in tako skušal prispevati k mednarodnim naporom za rešitev razmer na politični ravni.
