Sogovorec:
»Povej mi, skrivnostni mož,
kaj najbolj ceniš -
življenje ali večnost?«
Skrivnostni mož:
»Ne morem se odločiti
kaj bi odgovoril,
ker večnosti še ne poznam.«
Sogovorec:
»Večnost je dimenzija brezčasja,
v katero bo ob smrtni uri
pljusknilo tvoje življenje
in ti ga boš iskal in našel
v nedrih tvoje ljubljene ženske.«
Skrivnostni mož:
»Ne morem ti odgovoriti,
ker ne vem kaj je brezčasje.«
Sogovorec:
»Brezčasje je dimenzija večnosti,
v katero bo ob smrtni uri
pljusknil čas
in ti ga boš iskal in našel
v nedrih svoje ljubljene ženske.«
Skrivnostni mož:
»Ne morem ti odgovoriti,
ker večnosti in brezčasja
ne morem meriti s časom
in časa v večnosti in brezčasju ni,
da bi lahko iskal in našel
življenje, ki je dimenzija časa,
v nedrih moje ljubljene ženske.«
Sogovorec:
»V večnosti in brezčasju
je vse mogoče,
mogoče bosta oba tam živa.«
Skrivnostni mož:
»Kaj pa če obstaja samo čas in življenje,
večnosti in brezčasja pa ni?«
Sogovorec:
»No, potem boš vseeno iskal in našel
življenje v nedrih svoje ljube,
ker veš, da njena nedra zagotovo so.
Vendar, če boš iskal in našel v njenih nedrih
večnost in brezčasje tu, do smrtne ure
ne more priti, ker sta čas in življenje
v njenih nedrih večna.«
Skrivnostni mož:
»Da, življenje in čas v dimenziji
večnosti in brezčasja lahko obstajata,
vendar kako je to mogoče,
če ju ne vidimo in zaznamo?
Sogovorec:
V času je vse mogoče,
ker ima tvoja ljuba odtisnjeno
življenje in ljubezen v svojih nedrih.
Ljubezen je pa brezčasna in večna.«
Sogovorec:
