Včasih je veljalo, da ni vitaminov nikoli preveč, in taka ugotovitev je v glavnem tudi držala. Vsaj za večino teh prostim očem nevidnih, a za življenje tako pomembnih snovi. Z uživanjem raznovrstne prehrane z veliko sadja in zelenjave si telo v resnici sproti izpolnjuje potrebe po njih.
Vodotopni vitamini se, četudi bi nam jih uspelo zaužiti več, kot jih telo potrebuje, izločijo z urinom, težava nastane pri tistih, ki se presnavljajo v maščobah, in predvsem takrat, ko jih uživamo v dodatkih k prehrani.
Že naše babice so opazile, da koža dojenčkov oziroma otrok, ki pojedo veliko korenjeve kaše, postane rumenkasta. Malim "kitajčkom" se je polt obarvala rumeno zaradi velikih količin provitamina A, ki se ni "porabil" in se je moral uskladiščiti v telesu. Taka obarvanost je prehodna in ni posebno nevarna za otroka. Betakaroten, ki je v korenju, se namreč v telesu pretvori v vitamin A in lahko povzroči oranžnorumeno obarvanje kože, ki je še posebno izrazito po dlaneh.
Do resnih težav lahko pride, če zaužijemo preveč čistega vitamina A. Dnevno priporočeni odmerek vitamina A, to je količino, ki jo mora povprečen človek zaužiti vsak dan, če hoče ostati zdrav, lahko z uživanjem multivitaminskih preparatov hitro prekoračimo. Pri večjih otrocih in odraslih lahko odmerki, ki desetkrat presežejo priporočeno količino, že po nekaj mesecih povzročijo kronično bolezen, mlajši otroci pa zbolijo še prej. Zastrupitev z vitaminom A se najprej začne kazati z izpadanjem las in obrvi, suho in hrapavo kožo ter kronično razpokanimi ustnicami. Obolelim je močno slabo in bruhajo. Pozneje se pridružijo še drugi znaki, kot so utrujenost, nemoč in glavobol. Zastrupitev z vitaminom A so prvič ugotovili pri arktičnih raziskovalcih, ki so uživali jetra severnih medvedov in tjulnjev, ki so bogata z vitaminom A. Kronično zastrupitev z vitaminom A se ugotavlja tudi z merjenjem le-tega v krvi.
Tudi večmesečno uživanje velikih količin vitamina D povzroči resne težave. Obstajata dve obliki vitamina D: vitamin D2, ki je v pivskem kvasu, in D3, ki ga je veliko v ribjem olju in jajčnem rumenjaku, pod vplivom sončnih žarkov pa nastaja tudi v koži. V jetrih se vitamin D pretvori v obliko, ki jo lahko kri prenaša po telesu. Potem se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vsrkavanje kalcija v črevesu in na tak način omogoča zdrav razvoj kosti. Zato stalen visok vnos vitamina D v krvi močno zviša koncentracijo kalcija, kar ima za posledico močno žejo, bruhanje, izgubo apetita, pogosto uriniranje, šibkost, živčnost in celo visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, največ v ledvicah, kjer lahko povzroči resne okvare. Če pride do zastrupitve z vitaminom D, je treba takoj prenehati uživati vitamin in začeti uživati hrano, ki ne vsebuje dosti kalcija. Zdravnik lahko predpiše dodajanje kortikosteroidov in amonijevega klorida, s čimer zmanjša možnost nastajanja ledvičnih kamnov.
Eden od vitaminov, ki se ga lahko v telesu "nabere preveč", je tudi vitamin E. Alfatokoferol je močan antioksidant, ki ščiti človeške celice pred uničujočimi napadi prostih radikalov. Še posebno majhne zaloge vitamina E imajo nedonošenčki, zato jim ga je včasih treba dodajati. Vendar te količine nimajo posebnih neželenih učinkov, le pri odraslih se pri močno povečanem vnosu vitamina E lahko pokažejo večje potrebe po vitaminu K. Zato lahko pride pri bolnikih, ki sicer uživajo pripravke proti strjevanju krvi, do krvavitev.
Kopičenje vitaminov B
Pri vitaminih B-kompleksa le redko pride do njihovega presežka v organizmu. Izjema je niacin (nikotinska kislina), ki ga sicer najdemo v številnih živilih in je pomemben za presnovo številnih snovi v telesu. Pri zdravljenju čezmerne koncentracije maščob v krvi ponekod predpišejo visoke odmerke niacina (več kot 200-kratni priporočeni dnevni odmerek), ki lahko privede do okvare jeter, sprememb na koži, srbečice in povišanega krvnega sladkorja. Tudi presežek vitamina B6 se pojavi ob izredno visokem vnosu vitamina - od 500 do 3000-krat večjem, kot je priporočena dnevna količina. Taki odmerki se včasih predpišejo pri sindromu karpalnega kanala, pa tudi pri hudih predmenstruacijskih težavah. Uživanje tako velikih odmerkov piridoksina lahko privede do hudih okvar hrbtenjače. Tudi folna kislina, ki je življenjskega pomena pri nastajanju rdečih krvničk, se lahko v posebnih okoliščinah nakopiči v organizmu in ga začne zastrupljati. V odmerkih, ki so stokrat večji od priporočenih dnevnih količin, lahko poveča pogostost epileptičnih napadov, pri bolnikih, ki trpijo pomanjkanje vitamina B12, pa lahko stopnjuje nevrološke okvare. www.dnevnik.si
Včasih je veljalo, da ni vitaminov nikoli preveč, in taka ugotovitev je v glavnem tudi držala. Vsaj za večino teh prostim očem nevidnih, a za življenje tako pomembnih snovi. Z uživanjem raznovrstne prehrane z veliko sadja in zelenjave si telo v resnici sproti izpolnjuje potrebe po njih.
