Trenutek zavedanja

sobota, 1. oktober 2005 @ 05:05 CEST

Oddaljujemo se od ljudi,
čeprav smo vedno bolj z njimi.
Od narave vsak hiti,
da ne sreča se s spomini.

Hitimo, bežimo vsi pred seboj,
ustavi se človek, malo postoj.
Življenje gre mimo, ti pa kar greš,
kratko, minljivo je. Kaj to ne veš?

Danes dojenček si, jutri že mož,
še malo, pomisli, pa starec že boš.

Kje si bil, kaj si počel,
ko v življenju si možnosti imel?

Tolikokrat je prilika bila,
da bi se ustavil in rekel: Hvala.

- da bi rekel hvala za vse,
kar v življenju lepega je,

- da se zaveš, da trenutek je ta,
v katerem človek sebe spozna.

- da zaupaš v božje in veš,
po poti kjer hodiš, je prav, da greš,

- da si vsak trenutek življenja tu in sedaj,
da ne gledaš naprej ne in ne nazaj.

2 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050919090520483