Na začetku nista imela nič,
a sta si vseeno vse delila,
namreč takrat sta se še ljubila,
bila sta si zvesta, hvaležna
in bila sta neizmerno srečna,
kajti ljubezen je bila tista
ki ju je ves čas hranila.
Potem je ena stran ugotovila,
da drugi strani nekaj manjka
in druga za prvo prav tako,
in začeli so se večni prepiri
kaj naj kdo ima in česa ne,
kakšne so njune zasluge za vse.
Vmes pa sta se vse bolj redila,
oddaljila in se vse bolj sovražila,
bila vse bolj ljubezni lačna,
a hkrati popolnoma nesposobna,
da bi od svoje sovražnosti odstopila,
bila sta si tuja in globoko nesrečna.
Prav tako sta si lahko tuja,
tvoj razum in tvoja duša,
razdvojena v pomanjkanju
hvaležne ljubezni Njemu,
ki ti prav to vez omogoča.
Na začetku nista imela nič,
