Na življenje gledam z modrimi očmi.
Nikoli nisem imel poguma
biti sam, iskati, poklicati
in oditi kam drugam.
Včasih se mi zdi, da rad imam ta svet.
Nikoli nisem sanjal
o velikem, davnem
poku, ki je izpljunil
na milijarde zvezd
in dal mi možnost, da stojim
za kratek hip na enem
od križišč
neskončnih cest.
Morda me je
prineslo veliko morje
v to bivanje in sreča nevidne roke
me je potisnila
čez rob tišine.
Ni važno. Tukaj sem,
nad mano trepeta
postovka, nad mano
je obzorje...
Branko Zupanc
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/200508021821528
Domov |
|
Powered By GeekLog |