Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050721130047131

Etika: najpomembnejše učenje, ki se ga redko učimo v šoli ponedeljek, 25. julij 2005 @ 06:25 CEST Uporabnik: zvonko hocevar V Sloveniji šolamo veliko ljudi na mnogih področjih, imamo mnogo pomembnih in uglednih strokovnjakov na področjih matematike, fizike, kemije, biologije, anatomije, zgodovine, slovenske literature itd. Vendar obstaja učenje, ki se ga skoraj nikoli ne učimo. Ne najdemo ga v učnih programih javnih šol, skoraj nikoli ni omenjano v zdravstvenih šolah in zelo redko na univerzah. Je verjetno najpomembnejše učenje in ga zelo pogrešamo v naši družbi. Kaj je to? Učenje etike. V Sloveniji se tako otroci kot odrasli ne učimo etike. Nihče nas ne uči odkritosrčnosti, poštenosti ali sočutnega delovanja. Posledice pomanjkanja učenja etike v šolah se poznajo na celotnem narodu, sledimo in dosegamo cilje brez uporabe ustrezne etike. Tako se dogajajo Orioni. Svetovno znan je primer Enrona, družba je v želji po lastnem dobičku prevarala celotno deželo in se okoristila na račun ljudi. Ni se zgodilo zaradi pomanjkljivega kapitalizma ali pomanjkanja iznajdljivosti ali tehnološke nesposobnosti. Zgodilo se je zaradi nesposobnosti delovanja ljudi, nesposobnosti osnovnega etičnega delovanja. Lahko se poigramo z vprašanjem zakaj posebno zdravstvene šole ne želijo poučevati etike? Etika ni črno bela. Pri etičnih vprašanjih je več odgovorov, vsi so posredni in zapleteni. Kar želimo v zdravstvenih šolah in zdravstvu je velikokrat en odgovor za en simptom. Želimo popolno rešitev vsakega problema. Za zdravstvene šole mora biti umestljivo znotraj okvira zoženega (strokovnega) razmišljanja. Vendar je učenje etike tisto, kar zdravstvo najbolj potrebuje. Zdravstvo je dejavnost, ki bi morala služiti (zadovoljevati potrebe) bolnikom. V današnjem organiziranem zdravstvu zdravimo večinoma brez etike, brez sočutja in brez pravega prepoznanja človeškosti bolnikov. Vse prepogosto so bolniki videni s strani splošnih zdravnikov in specialistov samo kot še en primer, ki ga morajo spraviti skozi sistem. In tako vidi bolnike tudi večina zdravstvenih ustanov in farmacevtska industrija. In tako jih gledajo ZZZS in druge zavarovalnice. Nekje v enačbi človeškost izgine. Za zaposlene v zdravstvu je izvajanje na posameznega bolnika naravnanih in sočutnih zdravstvenih storitve velik izziv. Kadar smo v takem človeško bližnjem odnosu s posameznim bolnikom, se zelo lahko zgodi nenamenski prevzem delov bolnikovih težav in stresa, kar povzroča neravnovesja pri zdravstvenih delavcih. V današnjem zdravstvenem šolanju in usposabljanju nimamo učenja etičnega in sočutnega delovanja in posledično nismo usposobljeni za tako zahtevno človeško naravnano izvajanje zdravstvenih storitev. Sprašujem se, kako lahko s takšnim zdravstvom pričakujemo uspeh pri zdravljenju bolnikov? Ne moremo? Tukaj naše zdravstvo skupaj z moderno (zahodno) medicino pada na izpitu. Pod nadzorom zdravstva se počasi spreminjamo v vedno bolj bolno populacijo v naši zgodovini. Vsa zdravstvena tehnologija, ki jo poznamo, nam nič ne pomaga, če nimamo etike, ki vodi zdravstvene delavce pri njeni uporabi. Seveda to ne pomeni, da so zdravniki neetični. Večina zdravnikov je sama pri sebi etična. Do te etičnosti so prišli tako ali drugače skozi lastne izkušnje, ki so jih prisilile, da so vključili filozofijo etike v svoje življenje in delo, niso je dobili skozi formalno izobrazbo in šolanje. Hkrati imamo drugo skupino ljudi, ki nikoli ne poskuša pridobiti etike in krožijo po družbi kot poslovneži, direktorji zdravstvenih ustanov, direktorji farmacevtskih in drugih družb, politiki. Za mnoge teh ljudi izgleda, da nimajo nobene etike, čeprav vsi ostali ljudje mislimo in pričakujemo, da je normalno, da delujejo etično. Vzemimo primer: Ste generalni direktor farmacevtske družbe, ki prodaja zdravilo na recept. Ugotovite, da to zdravilo poveča tveganje srčne kapi za trikrat ali štirikrat pri bolnikih, ki to zdravilo jemljejo. Ali bi bili etični in zbrali pogum? Bi zahtevali umik takega zdravila iz prodaje? V farmacevtski industriji se to ne zgodi. Namesto za zaščito bolnikov in za umaknitev zdravila s tržišča se rajši odločajo za rutinsko prikrivanje negativnih študij, prikrojevanje in prikrivanje resnice in nadaljevanje prodaje zdravila za ustvarjanje dobička. To je pravilo in tako danes deluje farmacevtska industrija. Vse je naravnano na ustvarjanje večjega in večjega dobička, ne glede kaj se zgodi bolniku. Konkretno se to dogaja z zaviralci COX-2. Spomnili so se rešitve: zdravilo ostane na tržišču – na škatlice zdravila bodo v črnem okviru dali napis, da tri do štirikrat poveča verjetnost srčne kapi. Poleg pizze 'da te kap' imamo zdaj še zdravila 'da te kap'. Smo moralno in etično na robu poloma. Ta polom vključuje naraščanje števila obolelih zaradi kroničnih bolezni, naraščanje stresa v vsakodnevnem življenju, zmanjševanje kakovosti življenja, naraščanje socialnih problemov, naraščanje števila diagnoz mentalnih in vedenjskih motenj, razpadanje (pomanjkanje denarja) v zdravstvenem in drugih javnih sistemih. Zanimivo je, da se otroci v našem šolskem sistemu lahko šolajo 13 let in nimajo niti ene ure učenja etike, odkritosrčnosti, poštenosti ali sočutnega delovanja, cenjenja življenja. Dejstvo je prej, da učenci dobivajo etiki popolnoma nasprotna sporočila. Sporočila v medijih, video in računalniških igrah, televizijskih programih in filmih so predvsem o nasilju, telesnih poškodbah in ubijanju drugih ljudi za doseganje svojih ciljev. Večina filmov prikazuje kako ubiti sovražnika, ne prikazuje in uči kako poiskati načine sodelovanja. Mediji spodbujajo nasprotovanja, ne spodbujajo sočutja. Predlagam, da začnemo temeljno spremembo učnega programa zdravstvenih in javnih šol. Mogoče bi bilo dobro za vse nas, da se naučimo poleg virtuozne strokovnosti tudi kako to virtuozno strokovnost etično uporabljati. Brez pravih odločitev na podlagi moralnih in etičnih vidikov nam vse tehnologije tega sveta malo koristijo. Z danes znanimi tehnologijami lahko gojimo človeške organe za presajanje v živalih (sesalcih). Ali je etično vzgajanje živali za gojenje človeških organov, ki jih kasneje žrtvujemo, da organe presadimo v ljudi, ki so toliko zlorabljali svoje organe, da so le-ti propadli? Je to etična uporaba tehnologije? Ne poskušam odgovoriti na takšna, zelo kompleksna, vprašanja. Vendar je čas, da jih začnemo postavljati. Do takrat pa bomo globlje in globlje tonili na vseh nivojih: finančnem, družbenem in etičnem. Zvonko Hočevar www.kclj.si/zvonko Komentarji (7) www.pozitivke.net