Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050705081308181

Zelene poti sobota, 16. julij 2005 @ 05:13 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Krhek okrušek svoje duše sem ti dala. Bila je le prošnja, kakor napisano pismo, v katerega je bil priložen še košček srca. Ta svoj posebni občutek sem doživljala kot prebujanje, šepetanje mladosti v meni. Bil je tisti čudoviti dar, ko metež sreče napolni dlan in te nauči razumeti hip kako združitev misli napolni dušo z veseljem. Izrečene besede so vzpostavile ravnotežje med obrežjem, morjem in nebom. Bile so kakor kapljice čiste vedrine, ki krožijo obrnjene proti soncu in se ustavijo pod senco drevesa, da se ne bi izgubile, v večnost zapisane vodi, znoju in žejnemu pesku. So most v prihodnost, so vezivo in povezava vsega, so iskanje zelenih poti skoz drevo življenja; so šumenje vetra med hišami, so nastajanje bisera v školjki. Izpiti jih hočem iz tvojih rok. S priprtimi očmi se zazrem v svet okoli mene, prepuščen meni in tebi. V sebi čutim globino shranjenih zelenih poti, osveženo darilo ob dotiku z vodo. …o0o… Komentarji (0) www.pozitivke.net