Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050629100929838




O svobodi

sobota, 9. julij 2005 @ 06:09 CEST

Uporabnik: upa

Ves čas se sprašujem o svobodi. Sem svobodna, sem osvobojena vseh spon? Še zdaleč ne. Kot prva me omejuje družba, s svojimi pravili. Potem se omejujem še sama, s svojimi strahovi. Kaj pa ta naša 'demokratična' družba s svobodo govora, tiska, mnenj… V njej ni niti duha o svobodi. Povsod pravila, povsod omejitve. Najhuje od vsega pa je, da se jim pokoravamo.

Kakšen nazoren primer omejevanja sem doživela pred dnevi. Bila sem v Mariboru, na Lentu. Koncert Femija Kutija. Kdor ga pozna, mu je kristalno jasno, da ti na takem koncertu, hočeš ali nočeš, začne poplesavati celo telo. Želiš si biti v prvi vrsti, čutiti vibracije in se gibati z njimi. Vendar ne! Koncert je bil organiziran tako, da je bil parter rezerviran kot VIP loža, mi pa smo morali biti na tribunah. Kakšno razočaranje je padlo na naše obraze, ko smo to ugotovili. Nato smo še po zvočniku slišali glas, ki nas je opozoril, da je med koncertom prepovedano vstajati in plesati. Seveda smo mislili, da je to le šala. Kakorkoli že, poskusimo potegniti iz dane situacije kar največ. Postavili smo se vrh stopnic in začeli poplesavati. In takrat, ne boste verjeli, pride varnostnik in nam ukaže naj se usedemo. Razočarani smo hoteli kar oditi, a smo vseeno poskusili še na drugi tribuni. Razkropili smo se v dve poplesavajoči skupini. In spet so prišli varnostniki. Da je potrebno sedeti, so rekli. Publika je počasi kapljala na prizorišče in si seveda želela plesati. Vendar so vsakega prišleka takoj zatrli s svojimi pravili.

Vseeeno so počasi na tribuni nastajali plesoči otočki. Varnostnik je ves čas hodil med nami in nas posedal. Vedno več nas je bilo in začeli smo se združevati. Ni nas več bilo mogoče ustaviti. Femi poje o plesu, svobodi, boju za svobodo, mi pa naj mirujemo in se pokorimo? Nemogoče. Bilo nas je le kakih 100, morda 150 in neizmerno smo se zabavali, a ostala tribuna je mirovala. Femi se je neprestano obračal k nam in nam pošiljal energijo. Bila sem srečna. In v tistem trenutku sem se končno zavedela, od kje to moje večno uporništvo. Nisem upornik brez razloga, le želim si svobode. Želim svobodno živeti in vem, da je to moja pravica.

4 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050629100929838







Domov
Powered By GeekLog