Zakon o preprečevanju nasilja v družini je uvrščen v letošnji program dela vlade
ponedeljek, 7. marec 2005 @ 22:29 CET
Uporabnik: Igor Petek
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda problematike nasilja v družini, zato so zakon o preprečevanju nasilja v družini tudi uvrstili v program dela za letošnje leto, so sporočili z omenjenega ministrstva. S tem se je ministrstvo odzvalo na današnji poziv nevladnih organizacij, ki so pristojnega ministra Janeza Drobniča pozvale, naj jim namesto rož ob 8. marcu raje zagotovi, da bo še letos v parlamentarno proceduro vložen že pripravljen predlog zakona, ki bo usklajevan v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Kot so še sporočili z ministrstva, bodo za mrežo materinskih domov in varnih hiš v letošnjem letu namenili dobrih 245 milijonov tolarjev. Hkrati pa želijo mrežo razširiti, predvsem v regije, kjer pokritost s tovrstnimi programi ni zadostna.
Ministrstvo pa bo tudi v prihodnje podpiralo širitev mreže varnih hiš in materinskih domov v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva, in sicer predvsem pa v v regijah, kjer pokritost s tovrstnimi programi ni zadostna. Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je februarja začela delovati varna hiša v Novi Gorici, v prihodnjem letu pa je predvideno odprtje še ene varne hiše, ki bo delovala na območju občin Koper, Piran in Izola.
Kot smo poročali, so predstavnice štirih nevladnih organizacij na današnji novinarski konferenci opozorile, da boj proti nasilju nad ženskami ne sme biti odvisen od trenutno vladajoče politične opcije. Po njihovem mnenju bi morali čim prej sprejeti poseben zakon za preprečevanje nasilja v družini, saj je v Sloveniji nujno potreben. Kljub temu pa menijo, da samo sprejetje zakona ne bo preprečilo nasilja nad ženskami, bo pa jasno sporočilo o tem, da država ta problem zaznava in da bo naredila vse, da bi nasilje nad ženskami zmanjšala. Skrb za človekove pravice, zlasti človekove pravice družbenih skupin z manj moči, kar ženske in otroci nedvomno so, mora biti prioriteta vsake demokratične države, pravijo Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, Katjuša Kodele Kos iz Društva Ključ, Dora Meden iz društva Ženska svetovalnica in Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja.
