Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050306091255235

Hrepenenje v prazni steklenici sobota, 12. marec 2005 @ 05:30 CET Uporabnik: Tatjana Malec Od daleč sem te gledala kako si dogoreval in pljuskal vame, se sesuval vase, se lomil kot ledena skorja v mogočno reko življenja in ogenj moje ljubezni. Kakor star hrast si tlel in zamujal najlepše dneve svojega življenja, preseljen v stvari, ki so bile samost, hiša, dvorišče, češnja in barve tvojih slikarij. Oh, to sladko moje in tvoje tlenje, prepoznavno z dišavami sanj v praznem lovu za trenutki, ki so neizpolnjeni zaradi daljav umirali dan za dnem v sončnem ozračju dneva in strdkih najinega časa. Na središču poti so znova vzklile kali v čudežno naključje in goreče spoznanje, da sva ti in jaz z vonjem pomladi napolnjevala to čudežno tišino, neizmerno daljavo, poletavanje čebel nad poljem, guganje dreves ob reki ob njenih lenih vodah, ki so hladile najino koprnenje. Gibanje vetra je vznemirjalo mene in tebe. V mislih sva se srečevala in še bolj ljubila ob tihi glasbi in upognjenih rožah z bivanjem vsaksebi, včasih tudi srečna v potuhnjenem ognju, v katerem se vrtijo in vrtinčijo upanja z veličastnim ritmom utripov srca in sprehajanjem spravljivih senc pod tihožitjem zvonika, ki ob jutranjih rosah zaradi prehitre vsakdanjosti kmalu zazvoni v večer - meni in tebi. Midva v jesenskih oblačilih bova še dolgo hodila drug do drugega. Ležala bom v mehki travi in zamujala slasti neke pravljice brez konca. Vidim te rožnato in sinje, med brstiči diši po pomladi. Umirim se in kmalu lahko sladko zaspim z dušo plahe prepelice, ki pod nebom vnebovpijoče beline zadihana zlaga poševne ure samote. Hiše bežijo, beži polje in čas. Zatuli v grlo prazne steklenice in skuhaj si vroč čaj! Noč potrebuje norčije. ...o0o... Komentarji (0) www.pozitivke.net