Jezus in prvi kristjani so bili vegetarijanci in ljubitelji živali

sobota, 19. februar 2005 @ 06:17 CET

Na sliki: Prvi vegetarijanci so živeli v sožitju z vsemi živalmi.

Moris Hoblaj (diplomirani teolog in sociolog, pisec cerkveno kritičnih člankov) je rojen v Štrukovcu pri Čakovcu na Hrvaškem. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, študij filozofije – teologije in sociologije pa v Zagrebu in Münchnu. Danes živi v okolici Würzburga ter se ukvarja s proizvodnjo vegetarijanske hrane. V prostem času piše cerkveno kritične članke za časopise. Iz Cerkve je namreč izstopil kot teolog – učitelj verouka, ker je prišel do zaključka, da je Katoliška cerkev s svojo hierarhično – absolutistično ureditvijo in s svojo okorelim dogmatskim naukom daleč od tega, kar je učil Jezus iz Nazareta. Po njegovih besedah se da iz biblije jasno ugotoviti, da je bil Jezus iz Nazareta demokrat in pacifist in da ga je zaradi njegovega nauka tedanja duhovniška kasta preganjala s pomočjo oblasti in ga na koncu razpela na križ. »Mislim, da bi se Jezusu iz Nazareta to zgodilo tudi danes, če bi se pojavil npr. v Vatikanu in zahteval to, kar piše v Bibliji, namreč da spoštujemo samo enega Svetega Očeta, ki je na nebu ali da ljudje nehajo klati in jesti živali,« pravi naš sogovornik.

Ali je Bog s peto božjo zapovedjo: »Ne ubijaj!« imel v mislih samo ljudi ali tudi živali? Težko si je namreč predstavljati Jezusa, ki napeljuje ljudstvo h klanju in mučenju živali!
Bog je popoln in če reče »ne ubijaj«, misli s tem vse, kar živi in občuti. Ta zapoved namreč zajema vse, kar se giblje v življenjski moči – tako ljudi, kot tudi živali, v širšem smislu pa tudi rastline. Da Bog ne želi, da ubijamo živali, nam je oznanil po svojih prerokih. Tako na primer najdemo zapisano pri Izaiji: »Kdor ubije vola je tako, kot da je ubil človeka.« Zanimivo je, da katoliška cerkev ne spoštuje tega dela biblije, pač pa je za klanje živali in proti vegetarijancem. V srednjem veku, v času inkvizicije, je celo preganjala in pobijala vse verske skupnosti, pri katerih je bilo vegetarijanstvo del njihovega verskega prepričanja, npr. manihejce, katare, bogumile in še mnoge druge. Znano je, da so pripadniki teh skupnosti iz prepričanja in spoštovanja Življenja v živalih nasprotovali vsakemu mučenju in uživanju živali.

Torej bi se katoliška cerkev v prvi vrsti morala zavzemati za pravice živali. Zakaj temu ni tako?
Zdi se, da to ni tako zato, ker imajo samozvani Kristusovi nasledniki z različnimi mitrami in tiarami, »sveti očetje«, ekselence in kardinali ter škofje, raje oblast nad ljudmi in živalmi kot pa nasledstvo Jezusa Kristusa, ki je bil pacifist in ljubitelj živali. Skoraj vse tako imenovane krščanske institucije s svojim odnosom do živali in svojimi definicijami, ki se nanašajo nanje, izdajajo Jezusa Kristusa in Njegov nauk. O tem govorijo tudi avtentični zgodovinski dokumenti in potrjujejo, da je bil Jezus iz Nazareta, kot tudi prvi kristjani, vegetarijanec in ljubitelj živali. V bibliji tudi lahko beremo Jezusove besede: »Kar storite kateremu mojih najmanjših, Meni storite.« Jezus ni bil lovec, kot so to mnogi samooklicani njegovi nasledniki, ki se v javnih medijih hvalijo, da so bili ali da so strastni lovci, to je morilci živali, kot npr. ljubljanski nadškof Franc Rode.

Zakaj ima Cerkev tako podcenjujoč odnos do živali in do drugače mislečih?
Tu gre za široko vprašanje, ki sega v srž državnega katolicizma tako v zgodovini kot v današnjem času. Danes ni več nobena skrivnost, da krvava cerkvena zgodovina temelji na tako imenovanih teoloških doktrinah, npr. na teologiji o pravični vojni, obstoju večnega prekletstva ali negiranju obstoja duše pred rojstvom tako pri ljudeh kot pri živalih. Z branjem biblije se vsakdo lahko prepriča, da so bili preroki in Jezus iz Nazareta za živali, duhovniška kasta in njeni verniki pa proti njim, oziroma za njihova trupla. Tako so uporabljali živalska trupla v svojem pogansko ritualnem bogoslužju npr. pri prinašanju mesa za veliko noč v cerkev k blagoslovu ali pri Hubertusovih mašah.
Da bi pred svojimi verniki duhovščina prikrila lastno nesprejemanje prerokov in Jezusa iz Nazareta, je namesto preroških božanskih objav izoblikovala svojo absolutistično in skrajno prisiljujočo dogmatsko teologijo, ki je vse prej kot božanska.
Sprašujete, zakaj Cerkev podcenjuje živali? Iz preroških spisov vemo, da so živali v neprekinjeni komunikaciji povezane s svojim stvarnikom, da ga neprekinjeno slavijo in da jih On neizmerno ljubi. Morda je to razlog za njihov podcenjujoč odnos do živali. Cerkvena teologija npr. je prepričala ljudi, da živali nimajo duše in tako v ljudi vsadila popolnoma materialističen odnos do njih. Tako so živali postale za ljudi brezdušna mrtva materija, ki lahko služi le za hrano in obleko in do katere teologija dopušča vsako možno brutalnost, kot denimo poskuse v laboratorijih. Čeprav bi ljudje, zlasti politiki, morali vedeti iz Biblije, da je duhovniška kasta Jezusu iz Nazareta delala velike probleme, ga preganjala in klevetala ter ga na koncu, zaradi njegovega nauka, da Bogu in ljudem ni potrebno duhovništvo, razpela na križ, ostajajo ti isti verniki in politiki, tako skozi zgodovino kot tudi danes, zvesti duhovništvu, ki jih, o tem govorijo dejstva, manipulira tako v duhovnem smislu kot tudi v politično – ekonomskem pogledu. Danes resda ne smejo več ubijati in na grmadah sežigati ljudi, ki se jim upirajo, jih pa zato diskriminirajo in klevetajo ter jih skupaj s svojimi političnimi vazali z raznimi sramotilnimi in nevarnimi pojmi kot npr. sekta ali sektaš, onemogočajo v javnosti.

Iz biblije so očitno črtali poglavja, ki govorijo o Jezusovi ljubezni do živali. Kdaj in zakaj?
Pri vseh zunanjih religijah vedno igrata oblast in denar odločujočo vlogo. Iz zgodovine vemo, da so leta 313 s Konstantinovim ediktom tedanji upravitelji materialnih posesti prvih kristjanov, dijakoni, starešine in škofje, zamenjali duhovne vodje, ki so bili nosilci preroških besed, ter sklenili pakt s Konstantinom. Z njegovo pomočjo so nato postali vodje državno priviligirane religije in sooblikovalci državne oblasti. Cesar Konstantin je za te usluge od nove državne religije zahteval protiusluge, ki jih je tudi dobil. Tako je npr. za razliko od prvih kristjanov, ki niso bili vojaki in so bili proti vojni, državna cerkev, kasneje katoliška, cesarju obljubila podporo pri rekrutiranju vojske. Obljubila mu je podporo pri vojskovanju in da se bo borila proti vsemu, kar cesarju ni všeč, med ostalim tudi proti drugim religioznim gibanjem. Tako na novo osnovana državna vera je sedaj potrebovala tudi neko, za njo avtorizirano sveto pismo, biblijo, v katero bodo njeni verniki morali verovati in ki bo duhovščini omogočila oblast nad vsem in vsemi ter bogastvo in razkošje.
Mnogi strokovnjaki in teologi danes menijo, da so bili številni današnji biblijski spisi že v samem svojem nastanku manipulirani, kajti o tem govorijo tudi verodostojni zgodovinski zapisi in avtorji ali prevajalci – sestavljalci današnje biblije.

Nam lahko navedete kakšen primer ponarejanja božje besede?
Eden od njih je sv. Hieronim, ki je od tedanjega papeža Damasa dobil nalogo, naj sestavi in prevede edinstveno delo. To delo se danes imenuje vulgata ali Bbiblija. Hieronim je pisal papežu naslednje: "…pred sabo imam nekaj prevodov, ki so vsi različni in iz tega moram napraviti eno enotno delo, kar je nemogoče, zato moram napraviti povsem nekaj novega, s čimer bom stopil v zgodovino najverjetneje kot ponarejevalec svetih spisov." Hieronim je moral sestaviti biblijo po tedanjem nauku državne Cerkve, kar pomeni, da vanjo ni smel vnesti nekaterih temeljnih resnic iz do tedaj poznanega in zapisanega nauka Jezusa iz Nazareta. To so bili predvsem spisi o nauku o reinkarnaciji, o resnici neobstajanja večnega prekletstva, o resnici o živalih, povezani z Jezusovo ljubeznijo do njih. Vse to ni smelo iti v vulgato – biblijo, ki jo imajo danes mnogi kristjani za avtentično Božjo besedo, da bi lahko obstajala neka državno priviligirana religija, ki z naukom Jezusa iz Nazareta nima nič skupnega, razen imena, s katerim manipulira vernike.

Kje lahko preberemo kaj več Jezusovem vegetarijanskem načinu prehranjevanja in njegovem sožitju z živalmi?
Najprej so tu apokrifi iz časa prvih kristjanov. Ti niso v sklopu biblijskih tekstov. Potem so še mnogi rimsko državni dokumenti iz obdobja prvih kristjanov in krščanskih gibanj, ki govorijo o njihovem preganjanjih zaradi sledenju nauku Jezusa iz Nazareta, v katerem je vegetarijanstvo ena glavnih resnic. To so predvsem spisi o manihejcih, katarih, bogumilih ali v najnovejšem času spisi prakristjanov v Univerzalnem življenju. V eni najnovejših brošur "Veliko Gabrielino pismo št. 4" najdemo: Veliki cerkveni oče Hieronim (331- 420 po Kristusu) piše v enem od svojih spisov na temo vegetarijanstva naslednje: "Do vesoljnega potopa je bilo uživanje živalskega mesa nepoznano. Od potopa naprej pa so nam mašili usta z vlakni in smrdljivimi sokovi živalskega mesa… Jezus Kristus, ki je prišel, ko je bil čas dopolnjen, je spet spojil konec z začetkom, tako da nam zdaj ni več dovoljeno jesti živalskega mesa."
Apostol Pavel je v poslanici Rimljanom napisal: "Vemo, da vsa bitja skupaj vzdihujejo in trpijo vse do zdaj. Bitja plaho čakajo, da se ljudje prepoznajo kot Božji otroci, kajti vsa bitja naj bodo nekoč osvobojena iz suženjstva krožnega toka minljivosti v prvobitno svobodo Božjih otrok."
Janez Zlatoust (354 –457 po Kristusu) opisuje življenje neke skupine tedanjih kristjanov: "Pri njih ne tečejo potoki krvi, ne koljejo in ne sekajo mesa... Pri njih ni strašnega vonja po mesnem obroku ...ni slišati divjanja in razuzdanega hrupa. Uživajo samo kruh, ki si ga prislužijo s svojim delom in vodo, ki jim jo nudi čisti izvir. Če si zaželijo razkošen obrok, uživajo v plodovih in pri tem občutijo večji užitek kot pri kraljevski mizi."
Poznam mnoge rezultate zgodovinsko- kritičnih raziskav življenja in poučevanja Jezusa iz Nazareta, vendar niti eno delo ni tako avtentično in izčrpno kot knjiga "To je Moja Beseda. Alfa in omega. Jezusov evangelj. Kristusovo razodetje, ki ga medtem poznajo pravi kristjani po vsem svetu.", v katerem On, Kristus, ki je kot Jezus hodil po tej Zemlji, podrobno poroča o tem, kar se je resnično dogajalo v času njegovega življenja.

V enem od časopisov smo pred kratkim lahko prebrali intervju z bivšjim slovenskim nadškofom dr. Francetom Rodetom, kjer je povedal, da je bil včasih strasten lovec, vendar sedaj z novim zakonom o lovu nima toliko možnosti ubijati divje živali. Kako komentirate njegovo izjavo?
To gotovo ni v duhu Jezusa Kristusa. Za tistega, ki iz nizkotnih nagibov tako postopa z živalmi, se pravi da jih ubija s puško, jih kolje in na koncu poje, kot to pravi nadškov Franc Rode v svojem intervjuju, bi lahko veljala izjava Theodorja Heussa (1884 – 1963), prvega predsednika Zvezne republike Nemčije, ki pravi: "Lov je samo strahopeten opis posebno strahopetnega umora nemočnega bitja. Lov je vzporedna oblika človeške duševne bolezni." Jezus iz Nazareta, v čigar imenu misli, da nastopa Franc Rode, ni tako učil niti tako delal. On je bil miroljuben in je ljubil živali. Na žalost intervju nadškofa Franca Rodeta ni edina perverznost do živali, ki jo katoliška cerkev aktivno podpira glede mučenja in ubijanja živali v Sloveniji. Tu so tudi tako imenovane Hubertusove maše. Te darujejo njegovi kolegi škofje in duhovniki pred trupli pobitih živali, ki jih na koncu maše blagoslovijo.

Tolstoj je rekel: »Dokler bomo pobijali živali, se bomo pobijali tudi med seboj!« Ali je potem tudi katoliška cerkev, ki zlorablja peto božjo zapoved, odgovorna za nasilje in vojne, ki divjajo po svetu?
V to danes ne dvomi niti papež Janez Pavel II, ker sicer ne bi poskušal prositi odpuščanja žrtev, ki so jih pobili sinovi in hčere, kot pravi papež, njegove organizacije. Katoliška cerkev je po mnenju mnogih zgodovinarjev in razmišljujočih svobodnih ljudi v največji meri odgovorna za vojne, ki so bile v zadnjih 1700 letih, kajti bila je etično-moralna institucija vladajočih sistemov ali pa je bila sama vladajoči sistem, kar seveda pomeni, da se je aktivno odločala za vojne. Zgodovinsko dejstvo je, da so Cerkve, ki zase trdijo, da so naslednice Jezusa iz Nazareta, že od same ustanovitve, od 313. leta prinašale samo trpljenje, težave in smrt tako ljudem kot živalim in naravi. Spomnimo se samo križarskih vojn, srednjega veka, tako imenovanega sežiganja čarovnic, spomnimo se masakra katoliških Hrvatov nad pravoslavnimi Srbi med letoma 1941 in 1943 v Jugoslaviji; za zadnji omenjeni zločin se je v Banja Luki skušal opravičiti sedanji papež.
Skoraj neverjetno je, kako lahko neka organizacij, kot npr. katoliška cerkev, skoraj dva tisoč let ubija, preganja in, kot v času inkvizicije, masakrira ljudi in živali, ne da bi se širša javnost temu mogla zoperstaviti in to v imenu kneza miru, Jezusa Kristusa.

Damjan Likar

45 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050212171719990