Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050209231642742

Ego četrtek, 10. februar 2005 @ 06:16 CET Uporabnik: *Marja* Piše: Marja Turniški Daj »crkni« v moji glavi, boli me, na bruhanje mi gre. Boli me tisočero misli, kaj vse bi lahko bilo, a ni. Hej! Borba v moji glavi, Dajmo, končajmo to. Dovolj mi je. Ni zmagovalca, ni poraženca, JE KAR JE. Resnica? DA. Ostala sem zvesti sebi, čeprav toliko je bilo le lepih vseh besed; vabljivih, poželjivih, napihnjenih, grozeče motečih…, da ženska lahko bi jim verjela, četudi že toliko let neutrudno misli svoje češem, dol na zemljo jih postavljam, a se zgodi, da vase kdaj podvomim, govorici svoje duše ne verjamem, ker še vedno mislim: »KAJ PA ČE?« Ego! Sedaj in zdaj. Spoznala sem te, na koščke sesekljala, kot alkimist v zlato te pretopila, tvojo glavo večkrat pohodila, a ti še zmeraj si me lovil. In zdaj?! Vse bitke ti predajam, v sencah te častim, ker se mi več ne da. S tabo se boriti, s tabo vedno biti tam. Tam kjer so sence iluzija, jezik preponosen, kjer besede se kot meč v hrbet zaletijo, ko vedno gre za isto stvar. Kdo ima prav? Kdo se moti? Kdo trpi? Kdo ljubi ali ne? Ah, dovolj mi je. A ti je prav? Meni se več ne da. Krasno. Glava mi postaja lažja, sproščena, svet postaja lep, sprejemljiv, vidim kar hočem… Lepoto dneva, slovo večera, pozdrav jutru, toliko lepega v meni. Kako lepo je Ego tebe prepoznati, saj toliko moči nad mano še ni imel nihče. In hvala tebi, ki bil si z mano, v srcu, mislih in dejanjih. Zaradi tebe spoznala sem pravo smer. Komentarji (19) www.pozitivke.net