Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050204173936937

Odgovornost za drugega nedelja, 13. februar 2005 @ 05:39 CET Uporabnik: Tatjana Malec Hodila sem po slepih mokriščih in vprašanja se me niso naveličala, kot materinske sile so me spremljala in jaz sem se odžejala z vodo iz izvira. Hodila sem po slepih sprehajališčih in obstala sem na osamljenem kraju, ki se ne bo več prebudil, zanj se je izteklo štetje časa in jaz nisem mogla več sprejemati odgovornosti zanj. Iskala sem iskro duha v pepelu, kjer je izgorel šop moralnih pravil, ki so služila za razosebljanje dejanj in za razvrednotenje neizraženega. Ugasle iskre v pepelu molčijo in jaz jih nagovorim z vprašanji: Sem mar jaz z obličjem drugega dar svojim očem, je drugi z mojim obličjem dvom o pojmu resnice in mi zapoveduje naj govorim z njegovimi besedami? Imam eno odgovornost več, kot jo ima drugi do mene. Jaz sem za drugega, a ne dajem samo sebe drugemu za talca. Človeška odgovornost obstaja. Ni nekaj, kar je mogoče sprejemati ali zavračati, ker je že tu. Da, ta odgovornost je že tu, ne da bi jo sprejela in ni odvisna od kvalitete in meril drugega. Koliko ljubezni bom žrtvovala in koliko jo bom prejela, ni vprašanje. Kdor beži od odgovornosti zame in hoče sprejemati pozornost po nižji ceni, ko moram nekaj narediti, mi ne prinaša veselja, ker pričakuje zgolj izpolnjevanje pravil. Kdo je lahko v meni, ki mi zapoveduje? Čustveno sem doživljala odklon ljubezni, ki se ni rodila v globini duše. Ljubezen je lepa, če je duša, ki jo izraža resnična. Duša pa si noče sposoditi obveznosti, da mora izpolniti svojo moralno dolžnost. Božja ljubezen je najpopolnejša ljubezen po kateri me kdo lahko presoja. Kdo je odvezoval njega in zavezoval mene? Mene nihče, ker zavezanost k dolžnosti ni sprejemala obveznosti. Kdo je pripravljen zapustiti svoj udoben neustvarjalni kotiček in išče nadomestek za svojo ljubezen, presenečen, da je dolžnost zamenjala ljubezen? Mar ljubezen kdaj omahuje pred prizadevanji za popolnost? Je prežetost, ki se sama zase rojeva v svobodni volji biti za drugega, je popolnost odprtosti do drugega? ...o0o... Komentarji (1) www.pozitivke.net