Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041116212713815

Tebi sreda, 24. november 2004 @ 05:27 CET Uporabnik: MATHEA Kot ostra strupena sulica je udaril blisk in neusmiljeno je padla kapljica dragocene biserno čiste vode v morje... Zapeklo je vodno gladino. Vetru je zastal dih. Duši se galeb. V daljavi so se razpela krila ladje časa. In pogled zaman vsepovprek obupano išče svoj požirek vode. Tišina. In nenadoma me predrami nežno svilena melodija spomina. Kapljica šepeta otrokom zgodbo o soncu. O soncu, ki greje zemljo. Prebuja sokove. Uliva moči in svobode, miru in ljubezni. O soncu ljudi. O soncu, ki ga je znala živeti. In zazrem se v nebo, v vase oči, v žarke, ki jih je tako nesebično posejala. Po vročih drhtečih licih drsijo solze. A zrem v nebo. In vidim sonce. V vas. In njo. Čisto biserno kapljico življenja. Komentarji (4) www.pozitivke.net