Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041113100226765

Izpolnjena četrtek, 18. november 2004 @ 05:02 CET Uporabnik: Tatjana Malec Preizkušnja moči, nikar me ne vprašaj kaj zmorem, ko zbudi se srce in um in razdelim svoje upanje na delce skrbi. Roke drhtijo in jih trgam iz spomina navad. Premišljujem o doživetjih samosti v neizmernem osrčju puščave, ki so se ob srečanju z viharjem spreminjala z otroško vnemo igre z najljubšo igračo. Bila sem majhno neznatno zrnce peska z uporno nalogo. Imela sem žejo po velikih rekah, ki drvijo znotraj lastne krvi, da bi spoznala svoj notranji nemir, začet z vprašanji, ki se končajo z odgovorom: \"Ne zamudi pravega trenutka dneva!\" Znašla sem se na ozkem pasu z ognjiščem v sebi, vode so naraščale, razbijale led, odnašale uporne mostove in potopljene želje, medtem ko je moje drobno zrnce peska šepetalo v meni in se je spojilo z vlažno prstjo. V njem prasketajo iskre, majhni vzgibi življenja, mešanica puščavske neizprosne sončne pripeke in izjemne prijetnosti jutranjih ros. Tedaj sem razumela: to je pravi trenutek, da se počutim izpolnjena, povišana v počutje vedrine in zaupanja vase, ko sem skrbno in čuteče opravila svoje današnje delo, ki me je klicalo k skrivnostim svilnatega plapolanja plamena na ognjišču srca in ustvarjalnosti moje duše. ...o0o... Komentarji (2) www.pozitivke.net