Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041026182053126




Glavne smeri budizma

torek, 2. november 2004 @ 06:20 CET

Uporabnik: Miran Zupančič

Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Duhovna pot odrešenja deluje samo tedaj, če človek udejanja tri elemente: Spoznanje, vero in dejanje in če ta opisani trikotnik dejansko izhaja iz sil in zakonov duhovnega sveta.

Žal pa je v preteklosti v vsaki religiji prišlo do neželjenega razvoja, zaradi katerega se je trikotnik razklenil in se tako postopoma ločil od Vira. Tako se je zgodilo tudi z budizmom.


THERAVADA BUDIZEM: SPOZNANJE

V theravada - budizmu, ki je različica hinayana budizma ali tudi "južnega budizma" je bilo najbolj pomembno to, da je kot dejansko učil Buda - osebnost le skupek bežnih vrtincev materije, reinkarnacije pa so samo verige bežnih materialnih vrtincev, ki so povezani z zakonom vzroka in delovanja. Buda je učil, da v verigi rainkarnacij ni "duše" kot neminljivega preostanka elementa jaz - osebnosti.

Šli pa so še dlje in so celo zanikali, da obstoja nekaj večnega, kar se povezuje s to osebnostjo in verigo inkarnacij - ne da bi bilo s tem indentično. Tako pride do iluzije večnega osebnostnega jaza in večnega činitelja v verigi reinkarnacij. Budovo pričevanje, "da je jaz ne-jaz", so razumeli tako, da če jaz izgine, ne ostane nič. To velja v theravada budizmu, ki se je razširil v južne dežele Ceylon, Tajsko, Laos itd. To velja torej v theravada budizmu kot odstranitev vsake resničnosti.

Oglejmo si, kakšen pomen bi imel naslednji Budov stavek: "Ker pa menihi, obstaja le nerojeno, nenastalo, nenarejeno, neproizvedeno z ustvarjalno dejavnostjo, lahko rešitev prepoznamo iz rojenega, narejenega, proizvedenega z ustvarjalno dejavnostjo." Ali ne izhaja iz tega, da meni Buda: jaz ni pravi jaz, minljivo je neresnično. Resnično je le neminljivo. Ne da se ga dojeti z pojmi. Prisotno pa je npr. kot stanje Bude, kot nirvana.

Če Buda ne opisuje tega podrobneje, ga ne opisuje zato, ker ne bi bilo prisotno, ampak zato, ker je le izkustveno in se ga ne da izraziti s pojmi.

Za vsakogar na duhovni poti je na določeni stopnji razvoja nujno, da opusti vse prav vse predstave in pojme, da bi lahko dosegel to izkušnjo neizrekljivega. Simbol ni resničnost ali cilj. Na določeni stopnji poti je za tistega, ki sledi Budovi poti, nujno, da opusti vse predstave in pojme, da lahko izkusi neizgovorljivo. V primeru pa, da se hoče s takimi izkušnjami seznaniti in se jim približati, je vsekakor dovoljeno uporabljati simbole. Tak simbol je pravi božanski jaz. Pot izkušenj ni zaprta, dokler je jasno, da to ni pojem, s katerim bi lahko pridobil resničnost, ampak simbol, znamenje, ki nanjo le opozarja.


MAHAYANA BUDIZEM: ODREŠITEV

Proti težnji pojmovanja poti odrešitve predvsem skozi spoznanje, povezano s strogimi meniškimi pravili, se je že 100 let po Budovi smrti naravnala skupina pristašev, ki je močneje poudarjala vidik vere, mistični vidik. (Misticizem je pogosto opisan kot intuitivno, neposredno znanje o božjem. Ta vrsta notranje izkušnje ni vezana na nobeno religiozno obliko, ampak se pojavi iz notranje predaje. V vsakem velikem verstvu se navadno pojavi misticizem kot odcep ali pa včasih kot podtok, ki spremlja celoto.)

Po pravici ali ne, so iskalcem spoznanja očitali oholost vedenja in omejenost izbrancev. To obliko budizma, ki je v prvi vrsti iskala spoznanje, so razvrednotili in jo imenovali hinayana - majhno vozilo, ker je bila odrešitev tako dostopna le maloštevilnim. Temu nasproti so postavili mahayano - veliko vozilo imenovano tudi "severni budizem", ker je bilo razširjeno predvsem v severnih deželah Azije. Medtem ko je bil v hinayani glavni pogoj za odrešitev notranje delo spoznanja, so mahayana budisti postavljali misli o odrešenju v ospredje, enako kot možnost z vero v Budo-odrešitelja doseči odrešitev. Pri tej vrsti poti imajo pomembno vlogo ljubezen, predaja in čaščenje, lastnosti, ki jih lahko nasprotno od stroge poti spoznanja hinayane doživijo mnogi, zato "veliko vozilo".

Sam Buda je pred svojo smrtjo dejal: moja oseba ne šteje, šteje samo nauk. V mahayana budizmu je štela tudi Budova oseba, vendar ne samo v njeni zemeljski razsežnosti, ampak tudi v odrešujoči in končno tudi kozmični.

Mahayana budist vidi svetovno zgodovino v širokem okviru: vedno znova pride po dolgem razdobju veliki svetovni odrešenik; poleg njega pa deluje mnogo manjših odrešenikov, t.i. bodhisatve, ki pomagajo verujočim na njihovi odrešilni poti. Tako bi lahko dejali, da je v mahayana budizmu vidik vere preveč poudarjal odrešenika, medtem ko resnično odrešujoča pot vsebuje verujočo predajo moči odrešenika, notranje delo s pomočjo spoznanja na osnovi te moči, kot tudi nov način življenja in trasmutacijo starega življenja v tej moči. Tako je v mahayana budizmu iz odprtosti srca za neminljivo pogosto ostala samo še pasivna vera v odrešitev s pomočjo Bude in bodhisatve. Odrešilni trikotnik se je razprl. To seveda ne izključuje, da v mahayani kot tudi v hinayana budizmu ne bi vedno znova oživeli tokovi, ki prvotni trikotnik oživljajo in ga udejanjajo.


VAJRAYANA BUDIZEM: DIAMANTNO VOZILO

Tudi v začetnem budizmu prisotna praktično magična usmeritev se je razvijala dalje in se končno osamosvojila. To magično obliko najdemo v tibetanskem vajrayana budizmu, oz. "diamantnem vozilu". Mnogi med njimi so hoteli z obredno in magično aktivnostjo izdelovati zlato, pridobiti nesmrtnost, dobiti moč nad duhovi in ljudmi. To smo videli paralelno z alkimisti evropskega srednjega veka. Le malo jih je imelo magijo in obrede le kot sredstvo za ojačajanje odrešilnih moči vere in spoznanja. Ravno tako so v tibetanskem budizmu uporabljali in še uporabljajo obredne dihalne, koncentracijske in meditativne tehnike pogosto za to, da bi od zunaj prebudili čakre in jim obrnili pole vrtenja. Tako poskušajo doseči novo zavest. Vendar pa, če se to zgodi brez povezave z neminljivim, doseže tak človek le finejša področja minljivega sveta. To ni odrešenje. Buda sam je dejal: "Svet bogov (finejši svet) ni moj jaz in oklepanje ceremonij in obredov je treba premagati".


Končno se je, predvsem na Japonskem, razvil zen budizem, ki je močno vplival tudi na naš zahodni svet. Lahko torej rečemo: Budov nauk je bil enost in je žuborel kot čisti gorski studenec. Sčasoma pa je izdolbel stranske struge, poniknil ali pa se razširil v veliko stoječe vodovje. Vendar tudi voda stoječega jezera oplaja pokrajino. Tako sta sočutje in strpnost, ki jih budizem uči in prakticira pa čeprav sta lastnosti zemeljskega človeka v minljivem svetu, vrednoti budizma, ki je za nas celotno človeštvo zelo velikega pomena.

Ko je Gautama, Buda, približno 600 let pred Kristusovim rojstvom razodel svoj nauk v Indiji, je dal ljudem na tem delu sveta močno pobudo; nekaj tisoč let po Krišni je bilo treba ljudi znova prebuditi. Buda jih je postavil pred veliki življenjski cilj tistega časa: Pred prvo zasnovo individualnega razvoja in individualne hoje po poti odrešenja!

Njegov nauk je imel velik vpliv na religiozne smeri v Indiji in drugje. Ljudje, ki iščejo spoznanje in modrost, so še dandanes navdihnjeni z njegovi izreki.


Kaj je bilo pravzaprav jedro Budovega življenja in nauka? Učil je, da je življenje minljivo in polno trpljenja. Trdil je, da obstaja pot, ki s pomočjo spoznanja in ozaveščanja neminljivega v človeku vodi k odrešitvi iz minljivosti. Neminljivo je primerjal z mečem v nožnici. Kakor hitro ga potegnemo iz nje, postane oster. Ozaveščanje in samospoznanje potegneta neminljivo iz "nožnice" minljivosti. Razodeva se kot univerzalna resnica, dobrota, veselje, sočutje in mir.

Ta univerzalna modrost se je tudi v drugih časih in okoljih zasidrala v človeštvo, npr. preko Hermesa Trismegistosa, Lao Ceja, gnostikov. Sam Jezus pravi: "Kdor hoče svoje življenje izgubiti zaradi mene, resničnega človeka, ga bo ohranil."

H.P.Blavastkya je Gautamo imenovala Hinduistični Kristus. Buda svojega nauka ni zapisal sam. Po njegovi smrti so njegovi učenci zapisali, kar so slišali od njega. Tako imajo samo v Pali-kanonu zbrani govori sedemkraten obseg Svetega pisma. Sam budistični kanon je 50x obsežnejši od našega Svetega pisma in 250x večji od Korana. Njegov nauk je danes ravno tako pomemben kot pred 2500 leti.


11 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20041026182053126







Domov
Powered By GeekLog