Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040924122522825

Revščina četrtek, 14. oktober 2004 @ 06:25 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ne dvigaj se prah bede nad mano v tem nemirnem vrtincu življenja! Mar ne vidiš, mar ne občutiš, človek, da v razmajanih hišah živijo ljudje s prgišči slepečih oblakov nad sabo, ki kot zagonetni jadralci iščejo sebe med smetišči in svetišči razkošja. In upanje teh ljudi se je v svet vselilo s pahljačo milijonov izrazov in potreb, ki držijo uzde trpljenja v svojih rokah. Mlačen dež je tiho potonil vanje, laži so jim odžejale lahkoverne sanje o obnovi vsakdana s smisli radosti in voljo moči, ki je skrčena in gola vstopala mednje s prekletstvom nasprotij, ko revščina in obup se zagrinjata nadnje in zajedata v majhno krušno rezino, hostjo človeške ljubezni, ki jim pripada. Oh, kako dobro so me razumeli, ko sem jim želela boljše življenje z dobro besedo, ki je prihajala mednje. Razcepljena na dele vesti sem jim govorila, postajala tiha, neznatna, majhna in bosa, v duši poteptana z grobo igro oblasti. Je hladna in slepa, vase zaprta, ji usta molčijo, jeklene oči ji veka zakriva, ko ruši jim upe in trga kos kruha iz rok, a jaz trkam na vrata človeške dobrote, na njihove duše, srce in nanasitno telo. ...o0o... Komentarji (1) www.pozitivke.net