Morda bom našla še kakšen podoben obraz,
kakor je bil obraz, ki sem ga v tebi spoznala,
obraz, ki me je ljubil, kakor sem jaz ljubila tebe;
obraz, ki bo vzbrstel v meni podobne občutke,
kakor sem jih občutila ob tebi, ko sem te srečala;
obraz, ki bo moje oči, sluh, tip in okus
znal pripeljati v miren pristan mojih občutij,
da ne bom na poti srečevala obrabljenih stvari,
ki jih je čas pohodil in odhajajo neznano kam;
da ne bom na tej dolgi poti življenja srečevala
izruvanih čustev, ki jih ne morem več obuditi,
besed naveličanosti in utrujajočih pogovorov,
obolelih vetrov, ki ne bodo znali več vžigati
in snovi, ki se ne morejo več pognati k življenju.
Oh, kakšne prošnje neobvladljivo rastejo v meni
pred tem ohlajenim, okamenelim svetom,
ki skriva v sebi morda tebi podoben obraz.
Kako neusmiljeno težka je svinčena zavesa
pred prosojnostjo duše, ki potrebuje srce.
Želje, ki so privrele iz vrelca koprnenja
je preplavil boleč občutek občutljivosti in trdote.
Le kje je tista božanska pozlata duše,
tista božanska biserovina srca,
ki jo je odstiral slap svetlobe
in orosil s tolikimi strastmi to bivanje?
Morda je bilo vse skupaj le bežen sen,
nekakšna potratnost množice hrepenenj,
ki se je prikradla skoz sončni zrak
in vzbujala upanje v njegovi pripravljenosti
na zadostitev smotrov vzgona notranje rasti.
Morda je bila to vročičnost telesa,
ki spremlja bolečino osamljenosti?
Zaman bi iskala zavetje v tvojem obrazu,
ker tvojega pravega obraza še nisem nikoli videla,
ga ne poznam, ker ta obraz leži globoko v meni,
tako neskončen je, da še nisem prodrla
v tiste globine svoje duše, da bi ga spoznala.
Morda bom našla še kakšen podoben obraz,
