Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040804143747996

Ljubezen naju je hranila petek, 27. avgust 2004 @ 06:37 CEST Uporabnik: stojči Moje telo in zunanja podoba sta mi vedno bili pomembni, zato sem vsako jutro telovadil, delal sklece, trebušnjake in dvigoval uteži za enakomeren razvoj mojih mišic. Tudi tek sem imel v programu običajno vsak drug dan. Bilo je tako lepo, naoljiti si telo in se v kopalkah sprehoditi po peščeni plaži v katere bližini sem stanoval v nekem bednem poceni hotelu. Kako sem užival, ko sem se tako sprehajal po plaži z lepo postavo in izstopajočimi mišicami, in včasih slišal kako so razne punce in gospe vzdihovale za mano, kakšna od njih kdaj pa je tudi pripomnila: »Glej kako je lep ta tip« Ja moje modre oči, svetli lasje, pravilen nos in atletska postava so vedno na ženske na plaži naredile močan vtis. No ja, bili so tudi moški, ampak mene ti niso nikoli zanimali. Če me je kaka punca kdaj zamikala, sem se ulegel poleg nje in začel debato o kakih nepomembnih stvareh, kot o modi v kateri sem bil ekspert, ali pa o filmih, katere vse najnovejše sem vedno šel takoj gledat, ko so prišli na spored. Seveda so se taki razgovori kdaj končali tudi v postelji v obojestransko korist, ampak nikoli nisem čutil kake potrebe, da bi s katerokoli od njih navezal kdaj kak globlji stik. Dokler… se nisem tako sprehajal kot ponavadi po plaži med kopalci in mi je nenadoma prišlo nasproti sanjsko bitje, pravi svetlolasi angel, prav tako kot jaz modrih oči s popolno športno postavo. Obema je kar vzelo sapo, ko sva si pogledala v najine sinje oči in nemo šla drug mimo drugega. Bil sem tako šokiran in osuplo zmeden, da preden sem pogledal nazaj, nje ni bilo nikjer več. V trenutku me je veselje, da bi se še naprej sprehajal po plaži minilo, to angelsko bitje mi je vzelo vso mojo pozornost in sem ves čas lahko mislil samo še na njo. Sredi dneva sem odšel v svoj bedni hotel, se usedel na posteljo, zaprl oči in si z obrazom v svojih dlaneh skušal vtisniti njeno angelsko podobo v večen spomin, kot bi nekako vedel, da se nikoli več ne bova videla v življenju. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata moje sobe. Rekel sem si spet kak težak, ki žica za cigaret, ali kaj takega in odprl vrata. Uganil(a) si, pred vrati je bila ona, moje angelsko bitje v kopalkah z brisačo okoli ramen. Oba sva stala nekaj trenutkov osupla brez besed, srce nama je razbijalo sto na uro, med nama pa se je pretakala starodavna ljubezen, kot bi se poznala že tisoče let. Spontano sem razširil svoji roki in padla sva si v vroč objem. Še sam ne vem kdaj sva se znašla na postelji in se začela brez besed tako strastno ljubiti, da naju je bila ena sama strast. Tudi v sanjah si nisem mogel misliti, da je kaj takega sploh mogoče. Ona je poznala vse moje erogene cone, poznala je vsak centimeter mojega telesa in prav tako se je zdelo njej glede mene, ko je sopla in kot muca predla od ugodja. Priznam, ljubila sva se celo noč in razbila celo razmajano leseno posteljo in proti jutru v objemu zaspala. Ko sem se zbudil, sem bil sam v postelji in nisem več vedel, ali sem vse skupaj tako močno sanjal, ali pa so moje sanje bile resničnost. Brž ko sem ugledal razbito posteljo, mi je bilo vse jasno. Niti nisem prišel še k sebi, je bila v sobi že ona s slastnim zajtrkom. Nato sva se preselila v njen hotel, ki je bil eden najdražjih hotelov na obali. Ona je bila namreč hči bogatih staršev, povrhu vsega še edinka. Kako zanimivo je bilo, ko sva odkrila, da imava iste hobije, da so najini pogledi precej podobni in da v najinih mišljenjih sploh ni kakih razlik. Nekako sva se zavedla, da sva tisti sorodni duši, ki sta na isti valovni dolžini, katerim je le redko dano, da se v življenju kdaj srečajo. Nisva si znala predstavljati, da bi lahko še kdajkoli živela drug brez drugega. Po nekaj dneh skupnega uživanja sva se odločila, da se bova v bližnji prihodnosti poročila in si ustvarila svoje srečno družinsko gnezdece. Ko je bilo njenih počitnic konec, sva se napotila k njej domov v notranjost dežele, da me predstavi svojim staršem kot bodočega moža in da naznaniva srečen dogodek. Ko so starši ugotovili, da nimam kake posebne izobrazbe in da sem reven, je njihovo veselje kaj hitro splahnelo, kajti oni so upali, da se bo njihova hči poročila z nekom, ki je vsaj tako bogat, kot bo ona, ko jih bo nasledila. Midva sva se vseeno poročila, saj enostavno nisva bila več sposobna živeti drug brez drugega. Njeni starši so mi ponudili službo v njihovem družinskem podjetju, ki sem jo z veseljem sprejel, saj sem se rad soočal z novimi izzivi. Ker po dveh letih, moj angel še ni zanosil, kljub temu, da sva si otroke oba srčno želela, sva oba odšla k zdravniku, da vidiva kaj je narobe z nama. Na najino žalost, sva oba imela tak rh faktor, da ni bilo možno, da bi kdaj skupaj lahko imela otroke. Razočaranje je bilo hudo za vse, še najbolj za starše moje žene, ki so si tako želeli vnuke. Potem se je pa počasi začel pekel. Še vedno nisva bila sposobna živeti drug brez drugega, zavedala sva se, da sva si usojena, ampak z obeh strani so začeli leteti brezsmiselni očitki, ki so se polegli šele po najinem ljubljenju. Njeni starši so me v družinskem podjetju premestili na nižje in težje delovno mesto, tako, da me je delo tam povsem minilo. Tudi zdravje mi ni več tako dobro služilo in sem bil kar naprej nekaj prehlajen in dostikrat potrt. Z mojo drago sva se odločila, da greva na dopust na morsko obalo, da se vrneva na tisto isto plažo, kjer sva se spoznala in sva odšla in se namestila v onem istem hotelu. Naslednji dan moja draga ni bila razpoložena, da bi z mano skupaj odšla na plažo in mi rekla naj grem kar sam. In sem šel. Takoj sem opazil, da se za mano ne ozre niti eno samo dekle, pa saj itak ni bilo čudno, ko sem bil samo še senca prejšnjega samega sebe, sploh me pa druga dekleta itak niso več zanimala. Bil sem žalosten, prazen in sem se tako zamišljen sprehajal po plaži, ko so mi oči povsem slučajno oplazile neko revijo na neki brisači katere naslov je bil: »To kar iščeš je v tebi« Zanimivo, sem si rekel, pa poglejmo kaj je to. Tam je bil tiskan govor nekega mojstra Prem Rawata in kaj hitro sem naletel na del njegovega govora v katerem je rekel: »Smisel skupnega bivanja, ali druženja dveh ljudi je samo v tem, da se imata obadva fino. Če ni izpolnjen ta pogoj, je vsaka taka zveza brezsmiselna.« Globoko sem se zamislil, nad svojo usodo in ugotovil, da se nimam fino, nima se fino niti moja draga in da bo treba nakej ukreniti glede tega. Nadalje je tam pisalo, da če želiš najti v sebi to kar ti iščeš, ti lahko on pri tem pomaga. Zanimivo sem si rekel, takrat pa me je zdramil nek ženski glas: «Vam je revija všeč?« »Ja« sem rekel neki suhljati bledi ženski, ki me je še sam ne vem zakaj, še najbolj spominjala na kako nuno. »Lahko jo vzamete s seboj in pridete nocoj na video prireditev, ki jih imamo tu v bližini vsak večer in mi dala naslov prireditve. Zahvalil sem se ji, pograbil revijo in se odpravil nazaj v hotel, da o tem obvestim svojo drago. Draga je pogledala revijo in rekla, da se ji ne zdi nič posebnega in da je takih Prem Rawatov povsod kolikor hočeš. Vseeno sem jo prepričal, da sva skupaj odšla na prireditev. Medtem, ko sem bil sam vedno bolj navdušen in začutil znotraj sebe neko novo upanje zase, se je moja draga dolgočasila in zehala na prireditvi in komaj čakala, da greva nazaj v najin hotel. Ostale dni najinega dopusta me ni zanimala niti plaža niti morje, ampak samo še to, kdaj bom ponovno na video prireditvi slišal kaj zanimivega od tega nenavadnega mojstra. Po nekaj dneh mi je draga rekla, da ji ni všeč, da hodim na one bedaste video prireditve. »Ampak jaz se tam počutim tako čudovito« sem ji dejal. »Ali se tam počutiš bolj čudovito, kot takrat ko se ljubiš z menoj?« me je vprašala. Brez odlašanja sem ji rekel »Ja« »Potem pa spokaj svoje stvari in pojdi tja!«, mi je jezno zabrusila nazaj. Osupel sem začel pakirati svoje stvari, ona pa je rekla oprosti in mislila, da bo kot tolikokrat doslej najino ljubljenje uredilo zadevo. Nisem ji padel na finto in pospravljal naprej. Ona se je slekla in mi na vratih zaprla pot z njenim najbolj poželjivim pogledom in nasmehom. Še vedno je imela lepo vabljivo telo z angelskim obrazom, katerega sem ljubil toliko let. Vedel sem, da moram naprej, da bo tako še najbolje za oba in nežno odrinil njeno roko in odkorakal iz sobe. Za sabo sem slišal njen jok. Čeprav se mi je trgalo srce, sem vedel, da moram naprej. Sam sem postal Prem Rawatov učenec, ona pa je potem, ko sva se ločila, kar naprej menjavala partnerje v upanju, da bo to kar je iskala namesto v sebi, našla v njih. Res čudna je lahko naša usoda, različna so lahko pota naših src, a cilj vseh je vedno samo eden: »Biti zadovoljen in srečen. » Upam, da je tudi ona znotraj sebe našla to, kar je iskala v drugih. stojči Stojan Svet Komentarji (11) www.pozitivke.net