Junijska lista želi po letošnjih jesenskih parlamentarnih volitvah v državnem zboru zasesti vsaj eno mesto. Zavzemali se bodo za socialno državo, ob čemer nameravajo posebno skrb posvečati socialno šibkim in ogroženim: bolnim, invalidnim, starim, brezposelnim, žrtvam nasilja, duševno ranljivim in otrokom. Kot so predstavniki liste povedali na današnji novinarski konferenci, jih med drugim podpirata Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Svet invalidskih organizacij Slovenije, v katerega so povezane nacionalne invalidske organizacije.
Ne gremo se politike zaradi oblasti in moči, gre nam za ljudi, je v imenu Junijske liste povedala profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Manca Košir. Po njenih besedah je v Sloveniji okrog 100.000 brezposelnih in približno 300.000 revnih ljudi, zato ne moremo govoriti o zgodbi o uspehu, ki jo prodajajo politiki. To pa je tudi eden od razlogov za ustanovitev liste, ki bo največ pozornosti namenjala socialni pravičnosti, solidarnosti, enakim možnostim za vse, predvsem pa za deprivilegirane v družbi.
Koširjeva je izpostavila še zdravje kot vrednoto, javno zdravstvo, ki bo vključevalo tudi komplementarno in naravno zdravilstvo, in otroke. Zaradi nizke rodnosti bo namreč lista posebno pozornost namenjala mladim družinam, ki so v sedanjih okoliščinah po njenem v nezavidljivem položaju. Slovenija vse bolj postaja država starih ljudi, zato se bo lista posvetila tudi različnim programom njihovega vključevanja v aktivno življenje. Precej pozornosti pa bodo namenili še graditvi ustreznejšega izobraževalnega sistema, ki je izjemnega pomena za prihodnost Slovenije, zato mora šola postati šola učenja za življenje, ustvarjalnost in solidarnost, ne pa storilnostno naravnana.
Junijska lista želi vključiti ljudi, ki to, kar govorijo, tudi delajo, je povedal vodja volilnega štaba Gorazd Drevenšek. Zato bo v vsaki volilni enoti na njihovi listi kandidiralo nekaj predstavnikov medicinskih sester, invalidov, itd. Želijo si, da bi v državnem zboru po enega predstavnika dobili obe omenjeni skupini. Ob tem Drevenšek dodaja, da so odprti tudi za druge kandidate. Kar je podkrepil s pojasnilom, da bo na njihovi listi kandidiralo tudi nekaj članov političnih strank iz različnih delov političnega spektra. Njihovih imen ni želel izdati, kot pogoj za njihovo kandidaturo na listi pa je navedel, da morajo sprejeti vrednote in program Junijske liste.
Kandidate bo lista začela predstavljati v naslednjih desetih dneh, je povedal Drevenšek in dodal, da so v začetku tega tedna začeli zbirati tudi podpise podpore. Za vložitev liste v posamezni volilni enoti morajo namreč pridobiti najmanj 100 podpisov podpore volivk in volivcev iz te volilne enote. Koširjeva in Drevenšek tudi ne izključujeta sodelovanja s pred kratkim ustanovljenim društvom Sončnica in stranko Aktivna Slovenija na volitvah, "saj so odprti za vse socialno čuteče ljudi, zato je do volitev še vse mogoče".
Novinarske konference se je udeležila tudi predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Darinka Klemenc, ki je povedala, da listo podpirajo, ker so povezani z ljudmi, za katere se zavzema tudi Junijska lista. Pritegnilo pa jih je tudi dejstvo, da ne gre za stranko. Po mnenju društva je v družbi sicer pomembna predvsem skrb za človeka, izpostavila pa je še zakonsko ureditev komplementarnega in naravnega zdravilstva ter nasilje v družbi, glede katerega je treba povečati občutljivost ljudi. Po besedah Klemenčeve ima društvo sicer okoli 15.000 članov.
Junijska lista se navezuje na enako imenovano listo na Danskem in Švedskem in je nadstrankarska lista, je še pojasnila Koširjeva. Lista sodeluje z danskim Junijskim gibanjem, švedsko Junijsko listo in je odprta do list v Latviji, Estoniji, na Nizozemskem, Britaniji, Poljskem in še kje, kjer bodo organizacije vzpostavile podoben pristop do volitev. Kot pomembno dejstvo pa sta Koširjeva in Drevenšek še izpostavila, da imajo prek omenjenih skandinavskih list v Evropskem parlamentu že tudi svojega predstavnika.
