Nasmeh zmaguje
nad onemoglostjo duše,
ki se je v zavetju počitka
oddahnila s svojo goloto.
Lestence ujetega počutja
v past umika neodločenosti
je prižgalo sramežljivost
sevanja v vitražah
skoz časovne prostornine
neprehojenih prostranstev,
priprtih z vekami raztelešenih
rosnih vodnjakov.
Iskrenju beline v priklon
in parpurno zelenemu nihanju
se udajajo ustnice
nad našobljenostijo
vegaste notrine
za predujem odrešitve.
Vezaj ščemi nad vrstičjem
povezav pretrgane besede
z neslišnostjo pogleda
v razperilnih kleščah
ustnic Mone Lize.
Obračunavajo se
pogledi z nasmehom
za ohranjanje svobode
in lepotne odmaknjenosti.
Skrivnostni nasmeh
ni podlegel
ukrivljenim zarezam poljubov
na rob Lizinega oblačila.
Vročica njenih lic
apelira na inteligenco!
Črnoljici, grčici v medokvirju
sta odmežikali
fluorescentno zadrego
resignacije.
Senzacija obraza
v pretrganem odnosu
kljubuje
mitologiji vsakdanjosti.
Rdeča konjenica vihra
z vetrom čutnosti
in z velikimi skoki podira
ograje zavrtih volkov.
Prešuštujoči veter
je razviharil prapore
in krinoline
na površinah ognjavode.
Duša se podaja
iz svetovnega bojišča
priučene simbolike
iz kaosa v kozmost lepote,
iz zmede na tir,
iz telesodelstva v um,
iz odsotnosti
v polnost nasmeha,
v odrešilni zaveslaj
prisanjanosti.
Nasmeh zmaguje
