Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040614111107749

Mojster in učenec petek, 18. junij 2004 @ 06:11 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ljudje so mu pravili Mojster Jaka. Hodil je po svetu. Vsi so ga ljubili. Povsod se je skušal spomniti nečesa novega. Bil je pravi čarodej izkazovanja ljubezni. Potrebnim pomoči je vedno dajal, kar je imel. Ljudem je vselej vljudno odzdravljal in se jim spoštljivo nasmihal. Odgovarjal je na vsa vprašanja, ki so zanimala ljudi. Ko so se leta nagnila v jesen, se je vanj vtihotapil učenec Vseved, da bi potešil svojo žejo vedenja o modrosti. Učenec se je v modrecu vzravnal s svojo držo in pozabil zakaj se je vtihotapil vanj, saj niti za vprašanja ni imel več časa, ugajal pa si je zaradi zagledanosti vase, sam s sabo se je ukvarjal, meditiral in skrbel za svoje ugodje v sebi. Mojster Jaka ga je tedaj ogovoril: \"Ne moreš biti učenec v meni, če me ne piješ, vse je nared: znanje, vino in dišave, ne moreš ostati ločen od tega kar ti dajem, vzdignjen v meni izgubljaš bitko s svojo senco, potuješ po meni, vendar me ne najdeš, neutrudno govoriš, vendar me ne slišiš. Ni pomembna obleka, s katero si ogrnil svoje telo, niso pomembne besede, ki jih glasno govoriš, bolj pomembne so tiste besede, ki so ostale zamolčane v meni. Čakam, da se preoblečeš v ponižnost, da me boš poiskal zamišljenega v temi. Ne išči si več svečano obleko in klobuk, kajti povabljenci na gostijo so moji in ti si med njimi moj učenec. Bodi dostojanstveno skromen in tih!\" Praznina in osamelost sta se sprehajali po njem. Mojster Jaka je odmaknil vse kamne izpred sebe in odprl na stežaj velike duri v svoje srce, da so vsi učenci svobodno vstopili in se prehajali po njem. Tedaj se zadnji vstopajoči učenec tiho oglasi: \"Mojster Jaka, še ne morem napisati modre misli z vašim peresom v roki, moja dlan spoštuje vaše vedenje, kajti vsaka vaša beseda pade iz zlatega zrna resnice v moje srce in jaz sem hudo prizadet in ranjen, ker se vam izteka čas zaradi starosti, bojeval se bom v vas za vaše zdravje\". Mojster Jaka učencu odgovori: \"Opusti vse skrbi in misli, tebi zadostuje, da občutiš ljubezen do bližnjega in usmiljenje kot svojo bolečino, to je tudi vsa modrost življenja. Vso pravico imaš, da govoriš v meni in jaz ti dajem moč, da nahraniš ljudi. Povej jim naj se ljubijo med seboj, siti naj nahranijo lačne in naj odžejajo žejne, močni po duhu naj nahranijo in dvignejo ponižane. Tvoj šepet je presegel preglasne misli Vseveda, prišel si vame, da me nadomestiš brez tekmovanja, z ljubeznijo, brez časovne stiske za moje mesto. V tebi sem videl dejanje, zato zasedi moj prostor, ki ti ga ob odhodu iz srca rad ostopam.\" In začelo je deževati, ko je Mojster Jaka umrl. Zemlja je obdarila ljudi s sadeži in ljubeznijo, ki jo je dež spral z Mojstra Jake in poniknil na mestu, kjer je vzklilo rodovitno seme po učencu izbrancu. Nobene tehnike ne potrebuješ za spoznanje, če svoj dvom v sebi spremeniš v dobroto in spoznanje v resnično vero in ljubezen, ki bo zmogla storiti dobro drugemu. Tvoje dobre strani se vidijo samo v razročju sebe, to nekaj, kar živi v tebi, morajo občutiti drugi in ne ti, ki iščeš in bi rad občudoval sebe v tebi. Znanje o sebi spoznaš, ko prideš v stik z drugimi z občutij, ki so v tebi za vsakogar, ki te potrebuje. Ti si resnični ti, le ko se človeku podarjaš. ...o0o... Komentarji (16) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog