Da se človek umakne, umiri in ustavi je potrebno kar nekaj časa. Saj nismo roboti ampak bitja s čustvi, ki so včasih premočna in pustijo pečat. Dan je najlepše zaključen s tem, da se ozremo na dogodke, ki so se nas dotaknili in na ljudi s katerimi smo se srečali. Kot nekakšna inventura. Pogledamo koliko je bilo lepega, dobrega, koliko slabega in potrebnega "popravila".
Ko se dan poslovi in nastopi večer, se mora tudi telo spočiti in obnoviti za naslednji dan. Molitev, ki je zahvala za dan, v katerem je bilo veliko lepih trenutkov, dogodkov, srečnih situacij in obvarovanih neprijetnosti, pripomore k poglabljanju in spominjanju. Za situacije, ki pa so bile ponesrečene pa je dobro premisliti, kako je do njih prišlo, smo sami prispevali k temu, ali pa so se dejanja odvijala brez našega vmešavanja. Včasih ne moremo spremeniti in vplivati na dejanja, ki se zgodijo in se tičejo nas samih. Včasih se morajo zgoditi, da nas izzovejo k potrebni reakciji iz katere se nekaj naučimo. Prav je, da delamo narobe, ni pa prav, da se tega ne zavemo in ne popravimo takoj, ko je mogoče. Oprostimo si napako ter premislimo, kako lahko popravimo ali drugič ravnamo drugače. Dobili bomo sigurno še priložnost, da popravimo, če je bila naša napaka. Spominjanje dogodkov in situacij tekočega dne pripomore k večji budnosti in ozaveščanju svojega življenja in dejanj, ki jih naredimo ali pa le opazimo pri drugih. Bolj postajamo budni in več vidimo. Lažje tudi opazimo vzrok za dejanje, ki nam je nerazumljivo.
Po molitvi in zahvali se naše počutje umiri in naravna na frekvence, ki so značilne za alfa stanje. Z odštevanjem in morda še s pomočjo barv še poglobimo našo umirjenost in koncentracijo na notranji, naš svet. Bolj ko smo razburljivo in preobčutljivo živeli tisti dan, dalj časa bo potrebno za umirjanje. Vendar je edino pravilo za uspeh, vztrajanje in dnevno ponavljanje. Rezultati pridejo sigurno.
Vizualizacija je sredstvo, ki nam pomaga k še večjemu poglabljanju in umirjanju, pa tudi k mnogo bolj uporabnemu delu, kot je kreiranju svoje prihodnosti. Da si predstavljamo barve od rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre vijolične do pinki barve, nam omogoča umirjanje. Z vizualizacijo pa lahko vplivamo tudi na dogodke, ki sledijo in si jih sami skreiramo. Čustva in misli imajo moč, zato je nujno misliti dobro in čutiti ljubezen, kajti v nasprotnem primeru se slabo obrne proti nam in mi se borimo s slabim, ki smo ga sami ustvarili.
V molitvi in meditaciji se slaba čustva in misli tudi preoblikujejo in zamenjujejo v dobra. Vse čutimo in zaznavamo v sebi in moč dobivamo iz sebe. Spremeni se nam pogled na stvari in postanemo bolj ljubeči kljub temu, da se tega ne zavedamo in ne nameravamo. Ker izhajamo iz sebe, v nas pa je najvišja moč življenja, energija, ljubezen in Bog, potem zmoremo vse, kar je potrebno za premagovanje neuspehov, razočaranj in trpljenja. Vse te stvari ne gledamo več tragično in boleče ampak kot možnost za osebni razvoj ali preizkušnjo. Naenkrat se nam razvijejo drugačne vrednote kot so npr. hvaležnost, sprejemanje situacije in ljudi, čeprav se ne strinjamo, strpnost do sebe in drugih, univerzalna ljubezen ter zdrav razum, ki ga vodi duša, ne pa ego.
Zato pravim, nič ni pomembnejšega od mene, nič ni pomembnejšega od Boga in zvečer se morava srečati, čeprav sva ves dan skupaj, še na bolj obreden in poseben način.
Ko se dan poslovi in nastopi večer, se mora tudi telo spočiti in obnoviti za naslednji dan. Molitev, ki je zahvala za dan, v katerem je bilo veliko lepih trenutkov, dogodkov, srečnih situacij in obvarovanih neprijetnosti, pripomore k poglabljanju in spominjanju. Za situacije, ki pa so bile ponesrečene pa je dobro premisliti, kako je do njih prišlo, smo sami prispevali k temu, ali pa so se dejanja odvijala brez našega vmešavanja. Včasih ne moremo spremeniti in vplivati na dejanja, ki se zgodijo in se tičejo nas samih. Včasih se morajo zgoditi, da nas izzovejo k potrebni reakciji iz katere se nekaj naučimo. Prav je, da delamo narobe, ni pa prav, da se tega ne zavemo in ne popravimo takoj, ko je mogoče. Oprostimo si napako ter premislimo, kako lahko popravimo ali drugič ravnamo drugače. Dobili bomo sigurno še priložnost, da popravimo, če je bila naša napaka. Spominjanje dogodkov in situacij tekočega dne pripomore k večji budnosti in ozaveščanju svojega življenja in dejanj, ki jih naredimo ali pa le opazimo pri drugih. Bolj postajamo budni in več vidimo. Lažje tudi opazimo vzrok za dejanje, ki nam je nerazumljivo.
V molitvi in meditaciji se slaba čustva in misli tudi preoblikujejo in zamenjujejo v dobra. Vse čutimo in zaznavamo v sebi in moč dobivamo iz sebe. Spremeni se nam pogled na stvari in postanemo bolj ljubeči kljub temu, da se tega ne zavedamo in ne nameravamo. Ker izhajamo iz sebe, v nas pa je najvišja moč življenja, energija, ljubezen in Bog, potem zmoremo vse, kar je potrebno za premagovanje neuspehov, razočaranj in trpljenja. Vse te stvari ne gledamo več tragično in boleče ampak kot možnost za osebni razvoj ali preizkušnjo. Naenkrat se nam razvijejo drugačne vrednote kot so npr. hvaležnost, sprejemanje situacije in ljudi, čeprav se ne strinjamo, strpnost do sebe in drugih, univerzalna ljubezen ter zdrav razum, ki ga vodi duša, ne pa ego.
