Uèitelji modrosti 3

torek, 11. maj 2004 @ 07:11 CEST

Igor Kononenko

Rudolf Steiner (1861-1925) Avstrijski filozof in znanstvenik, ustanovitelj antropozofskega gibanja.

Rodil se je v Kraljevcu (severno od Zagreba). Bil je jasnoviden in je že v otroških letih preseneèal okolico s svojimi videnji duhovnega sveta. Na Dunaju je študiral fiziko, kemijo, matematiko in naravoslovje. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomoèjo jasnovidnosti je zaèel povezovati uradno znanost z duhovno znanostjo. Nekaj èasa je bil èlan teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti, v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz èloveka« (anthropos – èlovek; sofia – modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok).

Steiner je uèil, da je duhovni svet dosegljiv ustrezno razvitemu umu. Duhovna kapaciteta èloveka je bila dolgo zastrta zaradi prevelikega posveèanja materializmu. Ponovno jo lahko zbudimo s pomoèjo meditacije in koncentracije. Duhovna znanost antropozofije se dotika praktièno vseh vidikov èlovekovega življenja, najbolj pa se je udejanjila skozi gibanje preko 100 waldorfskih šol v Evropi in ZDA, v antropozofski pedagogiki za zdravljenje duševno prizadetih, kot tudi preko biodinamiènega ekološkega kmetijstva, ki je danes razširjeno po celem svetu. Steiner je vztrajal, da moramo tudi duhovne vidike realnosti sistematièno in znanstveno preuèevati, seveda pa pri tem uporabljati tudi notranji uvid. Med drugim je govoril tudi o antimateriji, ki jo je uradna znanost potrdila kakih 50 let kasneje.

Waldorfska šola temelji na vzgoji otroka z vidika duhovne znanosti. Življenje nas uèi, da ne moremo vzgajati otrok, èe ne znamo vzgojiti sebe k temu, da bi bili nosilci èloveškega dostojanstva, in se zavedali duha, ki se razvije v nas, èe to le hoèemo. Steiner je vzgajal uèitelje v tem, kako naj vidijo v vsakem otroku posebno vprašanje, božansko uganko, ki jo mora vzgojitelj z ljubeznijo in s pridobljenim znanjem rešiti tako, da mladi èlovek najde samega sebe. Waldorfska šola spodbuja individualno nadarjenost ter dodeljuje prostovoljne naloge, ki naj bi spodbudile zanimanje.

Biodinamièno kmetovanje temelji na znanju o »eteriènih formirajoè silah«. Poleg fiziènega nivoja, obstajata še eterièni in astralni nivo (pa tudi višji nivoji) realnosti. Med rastlinskim in živalskim svetom poteka izmenjava dobrin, kot poteka izmenjava med eteriènim in astralnim svetom. Sama materija, iz katere so sestavljeni živi organizmi, je neživa, dokler je ne oživijo eteriène sile. Tudi Zemlja, planeti in celo posamezni atomi so do neke mere živi in zavestni, saj imajo svoje eterièno telo. Ko živi organizem odmre, se njegovi elementi vraèajo zemlji (trdnim snovem), vodi (tekoèinam), zraku (plinom) in ognju (plazmi, materiji ki je na meji med materialnim in eteriènim nivojem); hkrati pa se razgradi tudi eterièno telo in se njegovi sestavni deli vraèajo eterièni masi. Iz razumevanja teh procesov je Steiner razvil preparate, ki se v homeopatskih razredèenjih dodajajo zemlji, gnojivom, humusu, in s kreativnimi oživljajoèimi silami spodbujajo rast in razvoj pridelkov v skladu s kozmiènimi zakoni. Pri tem se upoštevajo tudi vplivi sonca, meseca in ostalih planetov osonèja.

Steiner je napisal 28 knjig in imel preko 6.000 predavanj, ki so jih stenografsko zapisali njegovi privrženci in v katerih je natanèno opisal »zgodovino kozmosa« in »modrost sveta«. Med drugim je napisal The Philosophy of Freedom (Filozofija svobode, 1894) in The Course of My Life (Smer mojega življenja, 1925).

CITATI:

»Ne moremo razumeti možganov, èe ne spoznamo delovanja srca.«

»Telesnost razumemo le, èe uvidimo, da se v vsakem delu telesa razodeva duhovnost. V duhovnost pa vidimo le tedaj, èe znamo pravilno opazovati, kako se ta kaže v fiziènem svetu.«

»Moderni èlovek ni našel duha v umetnosti in v znanosti. Zato je postala njegova življenjska praksa rutina, ki je duhovno prazna.«

»Velika vprašanja življenja èloveštva vodijo nazaj do otroške sobe in uèilnice.«

»Duša se lahko napolni s toplino le iz duše.«

»Vzgojitelj mora delovati tako, da resnico, dobroto in lepoto ne le zgolj prikaže otroku, temveè da to živi. To kar on je, preide na otroka, ne pa tisto, kar ga uèi. Bistveno je, da vsako uèenje predstavimo otroku s svojim zgledom. Pouèevanje samo mora biti umetnost; ne zgolj teoretièna snov.«

»Èe je šola organski èlen neke gospodarske organizacije, ne more biti nekaj lepega. Iz šole, ki jo vodi država ali gospodarstvo, lahko pridejo le ljudje brez vneme in veselja.«

»Gotovosti v znanosti nimamo kot nekaj, kar je razodela narava, temveè kot notranje doživetje opazovanja. Kdor zanika gotovost tega naèina spoznavanja, si ni uspel razjasniti, zakaj se mu zdi veljavno tisto spoznanje, ki sodi v fiziko in kemijo. Temu se vdaja iz navade in odklanja to, èesar ni navajen.«

»V vsakem èloveškem bitju so prikrite sposobnosti, s katerimi lahko zase doseže znanja višjih svetov.«

»Naši kemiki govorijo izkljuèno o truplih substanc in ne o dejanskih substancah, ki se jih moramo nauèiti prepoznavati kot èutne in žive entitete. Fiziki poznajo samo mrtvi kisik. Taka je usoda vsake znanosti, ki upošteva samo fizièno.«

Uèitelji modrosti 4

Uèitelji modrosti 2

1 komentarjev.

Za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2004042910212960