Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040228235758301

Prijatelju sobota, 20. marec 2004 @ 05:57 CET Uporabnik: Tatjana Malec Vse kar imam ti dam, ne da bi vedel s kolikšno srčnostjo ti podarjam svoje misli, ti podarjam stisk roke in iskrenost svoje duše, ki drhti v pisavah s semenjem obložena in teši samost razmišljanja - tisto neumno odsotnost, tisto mogočno skalo, ki diha. Zaznavam barve zvoka glasbila, glasove v sozvočju in harmoniji zorenja mandeljevih cvetov v razkošnem kraljestvu beline. Rojevajo in zlagajo se besede, ki se zlivajo v reko življenja. Slepe apnene sveče so okrog, vsepovsod so oporečniki sreče in navrženi mrtvi dnevi med ostrim bodičevjem, ki sprejemajo preproste žarke in malčen dež, namenjen listju v rušah. Razcefrane cikcakaste zvezde so me z zvijačo zvabile v temo, odkoder občudujem njihov nočni utrip in ob strmljenju v nebo sem dojela, da je njihova ljubezen čakala name in na tisto majceno čustvo, vpeto v neskončne daljave, združeno z drevesnimi krošnjami z belimi obrazi pomladi, ki s prekipevajočo svežino nasmeha strmijo v zvezdni nokturno. S polzastrtimi očmi in občutjem bližine sijoče svetlobe izza hišnega praga sprejemam zatišno šepetanje iz neskončnosti in upočasnitve dokončnega v meni in tebi. ...o0o... Komentarji (3) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog