Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040226143725798

Otroci so tega vredni torek, 2. marec 2004 @ 06:37 CET Uporabnik: edmond c. Mnogi med nami se gredo samorazvoj oz. duhovnost in ozaveščanje notranjih potencialov, kot da je to nekaj ločenega od vsakdanjega življenja. To navidezno ločenost poznam, ker sem se tudi sam \"igral\" take igre... Menim, da je duhovna rast, osebni napredek, razvoj zavesti oz. pot do trajne sreče in uspešnosti proces. Proces, ki se odvija zelo, zelo, zelo dolgo časa in ki zajema oz. mora zajemati VSE aspekte našega bivanja. Torej ne le \"duhovne oz. neoprijemljive scene\" ampak in predvsem tudi vsakdanje življenje. Kaj drugega sploh razvoj zavesti zajema, če ne intimnega razumevanja sebe, drugih ter sveta v katerem živimo? Dejstvo je, da nas je večina neizpolnjenih in nezadovoljnih v svojem vsakdanjem življenju. Kako to? Kje izvira ta naša \"ne-sreča\"? Kako izplavati iz problemov, ki jih imamo (če si jih sploh priznamo in če jih sploh imamo, seveda)? Morda bi pomagali iskreni odgovori na nekatera vprašanja: Sem srečen/a? Kaj sploh hočem? Res hočem videti palčke in nadangela Mihaela ali je to le nadomestna in priročna rešitev za moje zahojeno ter \"prazno\" življenje tle na Zemlji? Čemu se hočem v življenju izogniti? Zakaj sem nesrečen/a? Hja, zaradi staršev in njihove neučinkovite, pretrde/premehke vzgoje vendar! Naj vas na tem mestu vse povabim, da si (če hočete) preberete knjigo \"Otroci so tega vredni\" - zame osebno ena najboljših knjig pod tem soncem. (avtorka Barbara Coloroso, ISBN 86-81845-32-2, original: \"Kids are worth it\") No, kakorkoli že, večina nas zavestno ali nezavedno krivi okoliščine iz otroštva: \"Za moje težave je kriv oče in njegova hladnost...\" ali pa \"Mama in njena pasivnost in apatija...\". Moje mnenje (na podlagi izkušenj iz osebnega življenja in iz vodenja terapije Clearing) je, da ne glede na to, kako hude in nevzdržne okoliščine so na nas vplivale v preteklosti, in ne glede na vse druge zunanje vplive (astro vplivi, recimo), smo mi sami odgovorni za srečo in nesrečo v svojem življenju. Vse ostalo bi lahko res označili za kompromis (dogovor, v katerem vlečemo krajšo mi sami). Če ne bi imeli izbire, svobodne volje, ne bi imeli nikakršnih možnosti za napredek, ker bi bil le ta v popolnosti odvisen od drugih in od zunanjega vpliva (okolice, družbe, monetarnega sistema, vremena, staršev, faxa, planetov, programa na TV ipd...). Vsekakor zunanji dejavniki vplivajo na nas, vendar ne v absolutni meri. Glavno vprašanje je tukaj le, koliko odgovornosti je posameznik pripravljen sprejeti nase. Lažje je namreč kriviti druge (\"ta črne\", usodo, razne avtoritete, okolico ali celo astrološke vplive). Precej težje, a vseeno vredno truda, pa se je soočiti s svojo svobodno voljo in s svojimi igricami. Več odgovornosti - več sreče. Več iskanja vzrokov za težave zunaj nas samih - manj sreče. Precej logično, a ne? Zavedam se, da zna biti soočanje s sabo zelo zahtevno. Lažje se je obrniti stran. \"...No more turning away from the coldness inside. Just a world that we all must share: It\'s not enough just to stand and stare Is it only a dream that there\'ll be no more turning away?...\" by Pink Floyd, On the turning away. Edmond C. www.uspehi.com Komentarji (4) www.pozitivke.net