Čeprav na zunaj,
izgleda vse tako mirno,
hitijo naša bitja z zemljo,
skozi vesolje z veliko brzino,
celih sto tisoč kilometrov na uro.
V naši galaksiji je sto milijard zvezd
in kdo ve koliko je v njej še planetov,
naša galaksija pa je samo še ena,
od stotih milijard galaksij.
In ti misliš, da je tvoje življenje pomembno?
Da obstaja ta ena sila, ki vse to lepo sinhronizira,
s katero se skozi svoje srce lahko celo uglasiš,
in povežeš?
Kaj naj ti rečem: »Imaš prav.«
Zgodil se je in dogaja se še ta Big Bang,
kot se dogaja notranji radostni big bang,
znotraj vsake celice tebe in mene.
Celične membrane so meje vesolj
in zvezde prehajajo, ne slučajno,
skozi te črne luknje celic, ena v drugo.
Tudi stvarnik se v svojem stvarjenju,
znotraj sebe, kar naprej radostno razvija,
razvija v ljubezni do vseh brezštevilnih,
njemu ustvarjenih bitij in brezmejno uživa,
ko zaznava signale ljubezni nas vseh nazaj.
Ko se končno zavemo vseh notranjih darov,
je naša hvaležnost, lahko njemu tudi hrana,
kakor so naša sovraštva in vojne, šola nam vsem.
Čeprav na zunaj, 
