Kabir, moj priljubljeni pesnik in mojster je pred mnogimi stoletji pel pesmi svojim učencem. Tale je o drugi strani, ki naj bi jo dosegla, ti in jaz, zdaj, ne ko se najina pot tu konča.
Zato sem jo prevedel samo zate :)
Razum,
kako nameravaš doseči
drugo stran?
Tam ni,
nobene ceste pred tabo,
nikogar na njej,
niti cilja tvojega potovanja,
na dosegu očesa.
Tam ni,
nobene reke, nobenega čolna,
nobenega čolnarja, niti vrvi
in nikogar, ki bi te potegnil noter.
Tam ni,
nobene vode, nobene zemlje,
nobenega neba, nobenega sonca,
nobenega telesa, nobenega razuma,
nobenega ega,
kako ti bo to uspelo?
Kabir pravi:
Opusti svoje fantazije,
in postani pristen, neizmišljen.