Pravi kostanj je jesenska poslastica, če se ga prenajemo, pa slabo vpliva na naše zdravje.
Divji kostanj je postal priznana zdravilna rastlina sredi 19. stoletja.
Pravi kostanj je jesenska poslastica, če se ga prenajemo, pa slabo vpliva na naše zdravje.
Kostanj napenja, znano pa je tudi, da povzroča trebušne krče, zato naj ga ne bi jedli ljudje z žolčnimi kamni in nosečnice. Tisti, ki imajo težave z želodcem in občutljivo prebavo, naj pazijo pri količini zaužitega kostanja.
Divji kostanj je postal priznana zdravilna rastlina sredi 19. stoletja. Njegovo skorjo so uporabljali kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji, driski in kožnih boleznih.
Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, uporabljamo zavretek iz pol čajne žličke posušenega lubja.
Liste (vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C) so uporabljali proti kašlju, tudi oslovskemu, bronhitisu, astmi, revmatizmu itd. Čaj lahko kuhamo iz svežih ali posušenih listov divjega kostanja. Vzamemo eno čajno žličko listov in poparimo s pol litra vroče vode. Pustimo stati 15 minut, precedimo in sladkamo s kostanjevim medom. Enako pripravimo čaj iz cvetov kostanja.
Kostanjevo seme vsebuje escin. Ta zmanjšuje poškodbe kapilar in krepi njihove stene, izboljša bolezenske znake pri težkih nogah, občutku napetosti v nogah, vnetju krčnih žil itd. V ta namen uporabljamo gotove pripravke iz semen kostanja, ki se dobijo v lekarnah.
Tonik za nego nog s krčnimi žilami si lahko pripravimo doma. Dvajset svežih divjih kostanjev drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70 odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo in jo lahko hranimo dalj časa. Iz nje delamo obkladke za noge, vendar jo pred uporabo razredčimo z enako količino vode.
