Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem o tem da je običajne (nepolnilne) alkalne baterije potrebno zavreči ko porabimo njihovo kemično akumulacijo elektrike obstaja komercialno dosegljiva naprava za njihovo večkratno polnjenje. Da, prav ste prebrali. Tudi običajne neakumulatorske alkalne baterije je možno večkrat napolniti in sicer 20x – 100x !
Toda pozor, ne poskušajte tega sami z običajnimi polnilci, ker je to tvegana igra, razen če ste res dobri v elektroniki. Pri tem obstaja tveganje eksplozije in razlitja elektrolita, ki utegne uničiti polnilec.
Lahko pa varno in uspešno polnimo klasične alkalne baterije z izpopolnjenimi polnilci, ki mikroprocesorsko kontrolirjo polnilni tok, napetost, temperaturo in zagotavljajo posebno moduliran pulzirajoč polnilni tok. Za sedaj sem našel pri nas na tržišču le dva tovrstna ponudnika in sicer Trifilon (in Petrol), res pa sem omejil poizvedbo le na nekaj ostalih ponudnikov. Pričakujem zaradi relativne novosti pojav novih konkurenčnih ponudb in padec cene (33EUR). Sicer pa osebno poznam ljudi, ki jim je že uspelo napolniti alkalne baterije tudi brez izpopolnjenih naprav z upoštevanjem tehničnih varnostnih omejitev. Na internetu najdemo tudi amaterske predloge vezij za tovrstne polnilce (enega prilagam kot link skupaj z ostalimi linki – ampak je razen enega članka vse v angleščini).
Sedaj pa še evaluacija tega predloga.
1. Alkalne navadne baterije imajo višjo napetost. Polnilne baterije ne delujejo npr. v urah in še
kje ker imajo tudi napolnjene prenizko napetost – torej omejeno uporabnost.
2. Alkalne navadne baterije imajo zanemarljivo samopraznenje proti aku baterijam
3. Alkalne navadne baterije imajo na splošno večjo kapaciteto
4. Alkalne navadne baterije so bistveno cenejše
5. S polnjenjem navadnih alkalnih baterij dodamo svoj ekološki prispevek, da ta ne bo samo na
koncu jezika !
Tvoj post sem vzel kot izziv, saj mi ni vseeno, kaj počnemo s tole našo Zemljo in nabavil polnilec. Ker tudi sicer preizkušam različne eko - variante pridobivanja in akumuliranja električne energije, bom na tem mestu podal nekaj mojih ugotovitev ob praktični uporabi navedenega izdelka !
Vsekakor pozdravljam, da se je tudi takšen izdelek končno pojavil na našem trgu, saj smo nekateri do sedaj eksperimentirali zgolj z amatersko izdelanimi pripravami, ki pa jih iz razloga varnosti ne bi priporočil v uporabo laiku.
Predvsem bi pri izdelku pohvalil, da ima vgrajen timer (4 ure), saj se bo izključil tudi če bomo pozabili nanj. Drugi plus je termo zaščita. Če se baterija začne pregrevati sledi takojšen izklop ...
Nima pa izdelek tako hude avtomatike, kot ga hvalijo na spletni strani. Po štirih urah polnjenja se posamezni kanal polnilca izklopi ne glede na to ali je baterija polne ali ne. Torej v tem primeru mikroprocesor deluje le kot timer. Če imamo npr. Duracelove ali Vartine baterije in jih hočemo napolniti do konca, jih moramo zato polniti najmanj "dva kroga" ...
Identifikacija slabe baterije se izvaja zgolj na podlagi meritve napetosti prazne baterije (oziroma napetosti pred pričetkom polnjenja). Če je le ta prenizka, smatra polnilec da je baterija zanič in je ne polni. Sam sem šel preko tega in z drugim polnilcem zvišal napetost, tako, da je stvar začela polnit. Nato sem uporabil isti porabnik in iztisnil iz take baterije več, kot iz katere druge, ki jo je polnilec proglasil za dobro a se na koncu ni napolnila niti na 1,4 V. Moje mnenje je, da polnilec ne upošteva pravega kriterija pri določanju slabe baterije.
Vendar če povzamem !
Gre za varen tovrstni polnilec, ki je kot prvi ponudil možnost polnjenja alkalnih baterij tudi širšim množicam. Vsekakor pripomore k zmanjšanju izmeta starih alkalnih baterij. Bodo pa verjetno prihodnji modeli, v kolikor se bodo taki polnilci razvijali naprej, zagotovo bolj izpopolnjeni. Polnilec alkalnih baterij je torej vreden svoje cene !
Zanimive in dobrodošle izkušnje. Sicer teorija in tehnologija baterij ni tako zelo enostavna in velja preveriti kako polnilno cikliranje vpliva na kapaciteto baterij različnih tipov in različne iztrošenosti. Morda kriterij najnižje dopustne napetosti da se baterijo še sme polnit izhaja iz kakega varnostnega razloga .....
Ampak bi tu še malo dopolnil oziroma korigiral svoj prvotni tekst v delu evaluacije predloga, da ta ne bi bil pristranski. Dejstvo je da se navadne alkalne baterije v fotoaparatih ravno ne izkažejo kljub višji napetosti, kar pomeni da je njihova obremenljivost omejena recimo z višjo notranjo upornostjo, kot jo imajo akumulatorčki. Vprašljiva je tudi moja trditev o višji kapaciteti alkalk od akumulatorčkov. Ne vem kako sem prišel do take domneve ampak najbrž ne drži in se opravičujem za morebitno nenamerno zavajanje.
Včasih je kaka preveč izpraznjena baterija zato, ker je v napravi (porabniku) uporabljena v paru, triu, kvartetu ali celo oktetu … Ker dveh baterij kemično ni enakih, imajo različne notranje upornosti in se različno hitro praznijo. Baterija z nizko notranjo upornostjo se bo v kombinaciji z drugimi hitreje praznila od ostalih (čeprav ima enako kapaciteto). Ko tako baterijo vzamemo iz naprave, ima lahko zelo majhno napetost (doživel sem že tudi, da je imela celo negativno) in eko-polnilec jo bo zaznal kot zanič, saj ima kriterij, da mora imeti vsaj +1 V napetosti v štartu polnjenja. Baterija je lahko sicer čisto OK, lahko da je celo boljša od ostalih, saj je zaželena čim nižja notranja upornost. Tako baterijo je potrebno samo »zbudit« npr. z navadnim polnilcem le toliko, da ji dvignemo izhodiščno napetost nad 1 V. Potem pa damo baterijo polniti v eko-polnilec.
Moj primer: Vzel sem staro Duracelovo baterijo. V štartu je imela minus 0,5 V (poli so bili celo obrnjrni !) – Jasno, da je eko-polnilec javil, da je zanič … Potem sem ji s starim (navadnim) polnilcem na silo dvignil napetost nad + 1V in baterijo prestavil v eko-plnilec. Po 4 urah polnjenja je bila full polna (1,65 V). Ker je imela nižjo notranjo upornost se je očitno tudi polnila hitreje.
Zgoraj navedeni primer velja za naprave (porabnike), ki uporabljajo več kot eno baterijo. Tipičen tak primer je fotoaparat. Če se ti ena baterija zaradi nižje notranje upornosti prej sprazne kot ostale imaš takoj 1,5 V manj in aparat jasno več ne deluje. Pri raznih urah in podobno, ki uporabljajo le en vložek, tega problema ni !
Očitno si rojen raziskovalec, Astronom. Zanimive ugotovitve. Kako pa potem komentiraš tole kritiko ekološko licemerske družbe spodaj ? Gre za spregledane najmanj tako pomembne ekološke, zdravstvene in finančno varčevalne možnosti kot je polnjenje nepolnilnih alkalk. V bistvu gre za tako velike faktorje da se jih že ne da, ne sme in noče opaziti ?.......
Yoda, mislim da si na navedenem linku tako dobro in dosledno opisal svoje pomisleke, da smo vsi ostali brez besed ...
Gost: uporabnik
februar 23 2011 08:09
Vse v redu s tem polnjenjem, ampak philipsove baterije v glavnem stečejo potem ko jih napolniš. Jih sploh nima smisla kupovati, še manj polniti.
Nekatere baterije pa je sicer možno polniti toda ne do konca.
Sedaj obstaja cenen tester baterij za 5,5 EUR v Eleclerc-u, ki pokaže iztrošenost (napolnjene) baterije. Tako lahko izberemo tiste ki so res še uporabne
V vsakem primeru je pametno držati baterije v plastični posodi pa tudi gledati na rok uporabnosti.
Alkalne baterije se tako imenujejo, ker vsebujejo namesto kisline alkalno snov. Imamo mnogo različnih proizvajalcev alkalnih baterij. Vsak ima svoj recept. Philipsove baterije (in tudi mnoge druge) so žal narejene tako, da ob poškodbi stečejo - dejansko se pocedi iz njih. Duracell-ove baterije na primer ob poškodbi izločijo le bel prah. Ne vem sicer ali je ta prah hkrati kar alkalna snov ali pa imajo na površini kakšno zaščitno snov, ki v stiku z alkalno tvori kakšno sol, ki se pojavi potem v obliki belega prahu. Mogoče bi o tem znal kdo drug kaj več povedati. Vsekakor iz tega razloga sam raje ne uporabljam Philipsove baterije (vsaj ne za ponovno polnjenje), saj jih lahko hitro nehote "prenapolnimo", to pa povzroči tolikšno škodo na posamezni bateriji, da le ta steče. Pri Duracell-ovih baterijah se mi to še ni zgodilo, tudi če sem baterijo prenapolnil. Pa tudi če bi se zgodilo, bi bil rezultat kvečjemu kupček belega prahu, ne pa luža, kot v primeru Philipsovih baterij. Tudi sam priporočam uporabo plastičnih posod za hrambo ponovno napolnjenih baterij. Rok uporabnosti pa zna biti tudi dokaj relativen ...
Tudi sam sem videl tisti tester. Je dobra stvar, predvsem za laike, ker enostavno pokaže, če je neka baterija dobra ali ne. Ljudje namreč ponavadi zavržejo kar vse baterije (če jih je več v neki napravi). S tem tasterjem lahko enostavno ugotoviš, katera od baterij je dejansko slaba in katere so še dobre.
Gost: uporabnik
februar 25 2011 11:27
Sem ugotovil da imata tester in polnilec glede diskriminiranja baterij približno isto funkcijo, samo da jo izvajata na zunaj malo drugače. Polnilec ima za spoznanje ostrejše ali natančnejše tolerance. Namreč tester lahko pokaže zeleno polje, polnilec pa še vedno rdečo LED - da je treba še polniti. Toda če je baterija slaba jo ne napolniš nikdar več do konca, da bi se prižgala zelena kontrolna lučka na polnilcu ob začetnem preverjanju.
Tako sem si oblikoval še dodaten dopolnilni kriterij za selekcijo baterij. Dam jih v baterijsko svetilko in vidim kako dobra je še baterija po jakosti svetlobe. Imel sem naprimer baterije ki se jih ni dalo več napolnit do konca po kriterijih polnilca, po kriterijih testerja pa so bile v zelenem polju - še dobre. Po mojem končnem kriteriju pa so baterije neuporabne, ker je svetilka samo brlela. V primeru samo delno zmanjšane svetilnosti pa bi moj enočlanski konzilij odločil da baterije obdržim za manj zahtevno uporabo.
Ta dodaten kriterij je primerno uporabiti pri baterijah ki niso več čisto dobre (se ne napolnijo več do konca) jih bi pa vseeno še kje porabil - naprimer v daljincu, ali uri.
Kot sem že v enem od gornjih postov omenil igra v "tej igri" veliko vlogo notranja upornost baterije. Le ta se s številom polnjenj (oziroma bolje rečeno ševilom praznjenj) alkalnih baterij povečuje. Po nekaj polnjenjih / praznjenjih, posebej, če baterije spraznemo pod vrednost 1V, se le ta lahko toliko poveča, da se pri močnejših porabnikih (kamor verjetno spada tudi tvoja svetilka) velik del padca nazivne napetosti baterije zgodi kar na bateriji sami. Razlika napetosti pa je premajhna, da bi poganjala "močnejši porabnik". Vendar ima zato baterija lahko še vedno veliko kapaciteto, a to lahko izkoristiš le z šibkejšimi porabniki (razne ure, LED svetilke in podobno) ... To je hkrati tudi razlog, zakaj alkalke ne spadajo v razred "polnilnih baterij".
Ta efekt, ki je značilen za alkalne baterije lahko delno kompenziraš s tako imenovanim "pulznim polnjenjem", ki delno zmanjšuje povečevanje notranje upornosti alkalnih baterij. Na netu se najde kar nekaj tovrstnih vezij ...
Gost: uporabnik
april 01 2011 19:35
Žal sem ugotovil da se tudi Duracell-ke "polulajo", pa ni važno če je ravno prvi april, ker je ugotovitev čisto resnična. V kolikor povzamem svoje izkušnje s polnjenjem nepolnilnih alkalk se velja držati kriterija da so res uporabne tiste baterije, ki so se sposobne napolniti do konca. Torej da po končanem polnjenju tudi preizkus pokaže zeleno ledovko. Domnevam da je to tudi v povezavi z manjšim tveganjem da baterija steče.
Na "črno listo" neprimernosti za polnjenje za sedaj torej dajem: Philips in Duracell.
Gost: gost
april 01 2011 20:10
a so samo "polulali" ali so bile bolj preprečljive?
NE ZAMUDITE
