Spoštovani predsednik g. Danilo Türk! Še nedavno sva si bila tekmeca. Sedaj ste vi postal predsednik Republike Slovenije, predsednik vseh nas, predsednik, ki združuje, jaz pa sem še naprej ponosna predsednica YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Spomnim se vašega povabila na pogovor, glede vprašanj, ki zadevajo hendikepirane posameznike in posameznice.
Odgovorila sem vam, da z veseljem, takoj po zaključku volilne kampanje. Tako, sedaj je napočil ta čas in lovim vas na besedo. Vi ste pravkar nastopili vašo novo funkcijo, mi v našem društvu pa se spopadamo s starimi in poznanimi problemi, ki se kljub vsem našim prizadevanjem in naporom ne rešujejo, ampak še dodatno zaostrujejo.
Mislim predvsem na pravico do neodvisnega življenja hendikepiranih oz. pravico do osebne asistence, ki bi posameznicam in posameznikom omogočila enakopravno vključevanje v vse sfere družbenega življenja. Že več kot petnajst let si za to prizadevamo in poizkušamo na vse načine povedati, dopovedati, razložiti in utemeljiti za kaj gre.
Za zelo preprosto stvar, da želimo živeti tako kot kdorkoli drug in početi običajne stvari. Pri tem opozarjamo na številne nedopustne diskriminacije, zlorabe in poniževanja, ki se dogajajo vsakodnevno hendikepiranim. A se zdi, da so le velike besede in priložnostne obljube glede na EU slogan leta, medtem, ko se sprejemajo zakoni, ki vzdržujejo ustaljeni način razmišljanja in stare sistemske prakse.
Tu pa so hendikepirani le prikladno orodje za transferje, posle in kupčije. Tudi to je splošno znano dejstvo, ki se ga kljub vsemu in vsem, kar je bilo javnega povedano in obelodanjeno, tolerira; nenamenska poraba sredstev v nekaterih invalidskih organizacijah, nevzdržne razmere in nasilje v institucijah, kolizija interesov oblikovalcev politik, tistih, ki delijo denar in tistih, ki ga na račun posameznikov dobijo in porabljajo.
Kmalu pričakujemo ratifikacijo »Konvencije o pravicah ljudi s hendikepi«, ki bo vsaj formalno zahtevala spremembe za katere se že dolgo borimo in si jih prizadevamo uveljaviti v vsakdanji praksi, na različnih nivojih družbenega. A tudi tu ne moremo mimo tega, da opozorimo na vprašljiv prevod v slovenščino, ki tendenciozno potvarja najbolj ključne člene oz. poudarke.
Kot strokovnjak mednarodnega prava in področja, ki zadeva človekove pravice, gotovo veste kako velik je razkorak med priznanimi in deklariranimi pravicami ter vsakdanjo prakso oziroma njihovim udejanjanjem v realnosti. V Sloveniji je stanje slabše kot se ga skuša prikazati, saj se preprosto niti ne sledi številnim in raznovrstnim diskriminacijam, ki zadevajo različne skupine, margine ali manjšine. Kar je najhuje, je to, da so diskriminacije pogosto sistemske narave in sistemsko vzdrževane.
Pred kratkim se je pospravil v predal predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer se je obljubljalo nekakšno sistemsko reševanje vprašanja izven institucionalne dolgotrajne oskrbe starejših in v tem okviru katerega bi se v posebnih členih uredilo tudi vprašanje osebne asistence hendikepiranih.
V prilogi vam pošiljamo naš predlog Zakona o osebni asistenci (predlog smo na osnovi lastnih izkušenj in dolgoletne uspešne prakse spisali sami in je le osnova za nadaljnjo vsebinsko in formalno razpravo ter dopolnjevanje), ker od zadanih ciljev ne nameravamo odstopiti in tudi ne čakati na dobro voljo in pripravljenost oblastnikov, da tudi nam uresničijo osnovne človekove pravice.
Prepričani smo, da vaš volilni slogan še vedno velja, da se na vas lahko zanesemo, zato upamo in pričakujemo, da boste aktivno pristopili k reševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki vam jih želimo podrobneje predstaviti.
V pričakovanju na vabilo na razgovor, vas lepo pozdravljamo.
Predsednica:
Elena Pečarič
Drugo pismo
Spoštovani predsednik g. Danilo Türk!
Pred mesecem dni sem vam pisala pismo, na katerega pa se niste odzvali. Poslala sem vam tudi nekaj drugih dopisov povezanih z zadevami na področju socialnega varstva ter dogajanji, ki so neposredno povezana z zagotavljanjem človekovih pravic, enakopravnosti, neodvisnega življenja ter zagotavljanjem pravice do osebne asistence težje hendikepiranih posameznic in posameznikov.
Z vašega kabineta ni bilo nobenega odziva. Ste že pozabili na predvolilne obljube in zagotovila? Verjetno je res naivno verjeti, da so predvolilne obljube namenjene temu, da bi se jih dejansko uresničevalo. Danes pa sem na spletnih straneh FIHO zasledila vaše pismo ob deseti obletnici delovanja FIHO in iskreno povedano se mi je obrnil želodec.
Ne morem verjeti, da lahko uporabite tako pohvalne, veličastne in plemenite besede, za tako nedopustno dogajanje v FIHO in sporno razdeljevanje javnih sredstev, ki so v rokah peščice. O tem priča kar nekaj fasciklov s članki objavljenimi v medijih, v obdobju desetih let. V kolikor vas zanima, si jih lahko pridete pogledati k nam. A kot ste s tem pismom pokazali, vam za RESNICO in PRAVICO ni kaj dosti mar.
Tako kot tudi veliki večini slovenskih politikov, ki o zadevi vedo veliko, a se preprosto postavijo na stran močnejših, tudi ali ko, le-ti uporabljajo najbolj podle in pokvarjene načine obračunavanja, zatiranja, diskreditiranja, poniževanja, držanja v odvisnosti posameznic in posameznikov.
Pred časom sem zasledila, da je vaš vzornik Nelson Mandela. Če dobro pomislite, je bil gospod Mandela v zaporu, prav zaradi vam podobnih politikov, ki niso hoteli jasno, glasno in odločno stopiti na stran zatiranih. Raje kot, da bi uporabili svojo moč, so gospodje obrnili glave in se delali, da nič ne vidijo, vse do takrat, ko se jim je »splačalo« pokazati svojo humanost. Tako prosperirajo rasizmi, nacionalizmi in drugi »izmi«; lokalno ali globalno.
Prav iz takšnih podpornih govorov dobi »invalidska mafija«, ki prepreda ne le FIHO, ampak tudi druge pomembnejše institucije, še dodaten zanos, legitimnost in podporo za svoj teater humanitarnosti, v katerem pa se najde osebno okoriščanje in biznis.
Kot vidite, diplomacija ni moja vrlina in si zanjo tudi ne prizadevam. Dokler bom še lahko govorila, bom to tudi počela, neizprosno do vseh, ki govorijo eno, mislijo drugo, delajo pa tretje. V skladu z načeli in etiko, ki me vodijo. Saj veste, da sem mlada partizanka, za SVOBODO IN NEODVISNOST sem pripravljena dati življenje. In prav zato sedaj gre, da PREŽIVIMO in ŽIVIMO.
V upanju, da boste to znali razumeti, vas lepo pozdravljam.
Predsednica:
Elena Pečarič
V vednost:
Vlada RS
EU poslanke in poslanci
DZ RS
mediji
Spoštovani predsednik g. Danilo Türk!
