V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice smo z navdušenjem prejeli informacijo, da je športna prireditev Zlata lisica že nekaj let do lisic prizanesljiv dogodek. Že od leta 1995 namreč tekmovalke ne prejemajo več lisičjega krzna za nagrado, temveč broške. Temu primitivnemu nagrajevanju so se menda uprle same smučarke, med njimi tudi znana švicarka Vreni Schneider. Da se zdravemu duhu v zdravem telesu pridružuje še odprto srce za živali, je nadvse pohvalno in dokazuje, da so med športnicami (in športniki) ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z živalmi.
Prejeti za nagrado okrog vratu krzno, ki je nekoč pripadalo živemu bitju, ni nekaj častnega, temveč le sramotno podpiranje brutalnega ravnanja z živalmi. Krzno se namreč iz simbola prestiža spreminja v znak ignorantske samopašnosti. Ozaveščena ženska namreč ne more mimo krvavih dejstev, ki se skrivajo za krznenimi artikli. To kar prikupne manekenke na modnih pistah prikazujejo kot šarmantno, elegantno, atraktivno, to nosi v sebi pridih mučenja, zatiranja, ponižanja in okrutne smrti. Že kratek pogled v življenje živali, ki jih vzrejajo za krzno, bi marsikomu vzel dih, obrnil želodec in če ima srce, bi se mu moralo v prsih zganiti ob pogledu na žalostne oči živali zaprte v žičnatih kletkah brez trdnih tal pod nogami, ob presunljivem pojavu, ko lisice v ujetništvu zaradi ekstremnega stresa ubijejo svoje mladiče, ob usmrtitvi z elektrodami v ustih in zadku, ob uplinjanju, da kožuh ostane nedotaknjen, ob krvavi gmoti mesa, ki je le še odpadek pri proizvodnji...
Kako malo je potrebno storiti vsakemu od nas, da se ta grozljivka konča. Sledimo zgledu ljudi, ki - kot tudi te smučarke, kažejo poteze plemenitega značaja s tem, da zavračajo krzno!
BRAVO smučarke!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Zanj: Predsednik Stanko Valpatič
