namah om visnupadaya rupanuga priyaya ca
srimate bhakti dayita madhava swami namine
Padam pred stopala prečastitega Gurudeva Om Višnupad Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža, ki ga je Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakur imel zelo rad in je popoln predstavnik Gospoda Višnuja, neposredno povezan in predan spremljevalec Šrila Rupa Gosvamija.
krisnabhinna prakasa srimurtaye dinatarine
ksamaguna avataraya gurave prabhave namah
Ponižno se priklanjam našemu Gurudevu, ki je duhovni vodja, nerazlična manifestacija Vsevišnjega Gospoda Šri Krišne, odrešitelj padlih duš in poosebitev lastnosti odpuščanja.
satirtha priti sad-dharma guru priti pradarsine
isodyan prabhavasya prakaskaya te namah
Ponižno se priklanjam našemu Gurudevu, ki je s svojim zglednim življenjem poučeval popolno predanost Guruju s služenjem svojim duhovnim bratom in je razodel slavo Išodjana v Šri Majapurju.
sri ksetre prabhupadasya sthanoddhara sukirtaye
sarasvata ganananda samvardhanaya te namah
Ponižno se priklanjam našemu Gurudevu, ki upravičeno uživa sloves tistega, ki je prinesel veliko radost predanim služabnikom Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakurja, ko je obnovil mesto njegovega rojstva v Puriju.
(za učence Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža napisal Pudžjapad Tridandi Svami Šrimad Bhakti Rakšak Šridhar Dev Gosvami Maharadž)
sudirgham svarna-varnangam divyavayava-sundaram
tridandi-vesa-dhrk-saumyam sarvva-bharata-sancaram
navadvipe tathasame braje pancanadandhrayoh
sthapayantam matham gaura-radha-krsnarccanojjvalam
gurvv-avirbhava pithe to sri-ksetre purusottame
divya-mandira-nirmana-seva-prakatakarakam
sarvvatra sadhu-sanghesu sajjanesu tatha guroh
vani-vaibhava-vistara-sadacarapravarttakam
sisye'sesa-krpasindhum pritimantam satirthake
guror abhista-yajnesu tusargikrta-jivanam
sri bhakti-dayitam namacaryavaryam jagad-gurum
vande sri madhavam deva-goswami-pravaram prabhum
Opevajmo slavo najvišjega gosvamija, Bhakti Dajita Madhava Maharadža! Njegove edinstvene odlike so, da je izjemen ačarja in svetovni učitelj izredno globoke osebnosti z visoko, čudovito božansko pojavo zlate polti. Kot zaobljubljen tridandi sanjasi je prepotoval vso Indijo, ustanavljal mathe ter postavil tempeljska Božanstva Radhe in Krišne v Navadvipu, Asamu, Vrindavanu, Pundžabu, Andhra Pradešu in drugod. Oživil je sveto mesto pojavitve Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakurja v Džaganath Puriju in zaradi njegove osebne božanske želje je na svetem mestu rojstva njegovega Gurudeva v Puriju zrasel čudovit tempelj. Vsepovsod je ustanavljal skupnosti sadhujev ter oznanjal božansko sporočilo Gurudeva Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakurja in v svetih spisih predpisane načine vdanega služenja. Z brezmejnim usmiljenjem do učencev ter z iskreno, pristno ljubeznijo do duhovnih bratov je svoje celo življenje posvetil izpolnjevanju želja svojega Gurudeva Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami Thakurja.
Veliki učitelj Paramahamsa Parivradžakačarja Om 108 Šri Šrimad Bhakti
Dajita Madhava Gosvami Maharadž Višnupad se je pojavil v desetem kolenu
nasledstva učiteljev Šri Krišna Čaitanja Mahaprabhuja. Bil je eden najljubših
družabnikov Prabhupada 108 Šri Šrila Bhaktisidhanta Sarasvati Gosvami
Thakurja, ustanovitelja Čaitanja Matha in Gaudija Mathov po vsem svetu,
sam Madhava Gosvami pa je ravno tako ustanovil in vodil registrirano skupnost
'Vseindijskega Šri Čaitanja Gaudija Matha'. Na ta svet je prišel na dan
Utthana Ekadaši; rodil se je ob osmih zjutraj v petek, 3. agrahajane,
1311 bengalske ere, oziroma 18. novembra 1904 našega štetja v vasi Kančanpara
v podokraju Madaripur iz okrožja Faridpur v Vzhodni Bengaliji.
Uthana Ekadaši je tithi, ki označuje konec čaturmasje, ko se Višnu prebudi
iz štiri mesece dolgega spanja. Zato je to dan, ki prinaša svetu radost
in srečo. Podoben učinek na svet je imela tudi pojavitev na isti tithi
našega nadvse čaščenega Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža,
najbolj usmiljenega in najdražjega spremljevalca Gospoda Harija, saj je
njegov prihod prinesel radost in srečo pogojenim dušam tega sveta, ki
trpijo zaradi trojnih nadlog. Še ena velika osebnost, ki se je spominjamo
na isti tithi, je Paramahamsa Vajšnava Šrila Gaura Kišora Das Babadži,
inkarnacija najvišje odpovedi in naš paramešthi-guru, ki je takrat vstopil
v nitja-lilo ali večne Gospodove zabave.
Vas Kančanpara leži v čisti, prelepi pokrajini ob obali reke Padme blizu
njenega ustja v okraju Bhedara Gandž. Padmo včasih imenujejo tudi Kirtinaša
ali 'reka, ki uničuje vse veličastje', saj vsakoletne poplave odnesejo
številne vasi in mesta. Višje ob reki pa je kraj Prematali, kjer se je
bil okopal Nitjananda Prabhu in tam za Narottam Das Thakurja pustil božansko
ljubezen.
V uspevajoči vasi so živeli številni brahmani. Bila je tudi dom Gurudevovih
stricev po materini strani, ki so bili tam znana in bogata družina. Čeprav
so bili talukdarji ali podrejeni posestniki, so jim izkazovali enako čast
kot zamindarjem. Takratni britanski vladarji so jih odlikovali z naslovom
'Radža čakravarti' in tako je njihov dom postal znan kot Čakravarti Bari,
čeprav je bilo njihovo družinsko ime Bandjopadhjaja. Učenci Madhava Maharadža
vas imenujejo 'Gurudevova matulalaja'.
O Gurudevovi družini po očetovi strani so znani sledeči podatki. Njegov
ded je bil Šri Čandiprasad Devašarma Bandjopadhjaja, praded pa Šri Nišikanta
Devašarma Bandopadhjaja. Živeli so v vasi Bharakar v okraju Tangibari
podokraja Bikrampur, ki spada v okoliš Dake. Tako Gurudevov oče kot njegov
ded sta bila v okolici znana kot pobožna moža. Mati Šrila Gurudeva, Šajbalini
Devi, je bila prav tako izjemno pobožna ženska, posvečena služenju Bogu,
brahmanom in svetim možem.
Šrila Gurudev je izgubil očeta, ko je bil star štiri leta. Po očetovi
smrti se je mati z njim vrnila na dom svojega brata, kjer je Gurudev odrasel.
Velika naklonjenost njegovega strica je igrala pomembno vlogo pri njegovem
odraščanju. Ime, ki mu ga je dal oče, je bilo Šri Heramba Kumar Bandjopadhjaja,
a so ga po domače klicali Ganeš.
Šrila Gurudev je že zelo zgodaj kazal izjemne odlike. Nikoli in nikdar
se ni zlagal. Svojim prijateljem in tovarišem je razlagal o moralni vrednosti
resnicoljubnosti, tako da so vsi občudovali dečkov značaj.
Še ko je bil zelo majhen, je Šrila Gurudev pokazal zelo malo zanimanja
za materialne užitke. Od drugih otrok se je razlikoval po želji, da živi
urejeno in disciplinirano življenje. S svojim obnašanjem jim je dajal
zgled in jih spodbujal, da so mu sledili. Vedno je poskušal blažiti trpljenje
drugih in jih razveseliti, čeprav je zaradi tega včasih sam zabredel v
nevšečnosti. Ljudje, ki so opazili njegovo velikodušnost in modrost, so
bili prepričani, da bo odrasel v moža izrednih vrlin.
Gurudevova mati je povedala, da je vedno, kadar mu je dala kakšen priboljšek
ali slaščice, Šrila Gurudev poklical svoje prijatelje, slaščice razdelil
mednje, sam pa je pojedel le tisto, kar je ostalo za njimi.
V šoli so bili učitelji osupli nad Gurudevovimi besedami, saj so razodevale
modrost, ki je presegala njegova leta. Naslednja zgodba je dober primer.
Nekega dne se je Šrila Gurudev igral s prijatelji. Med igro so tekmovali
v hitrosti in moči, med drugim tudi v teku. Šrila Gurudev je bil dober
tekač, zato je hitro prevzel vodstvo, a se je spotaknil ob korenino in
tako silovito padel, da je začel močno krvaveti. Ko so učitelji v šoli
slišali, kaj se je zgodilo, so prihiteli na kraj dogodka ter oskrbeli
njegove odrgnine in modrice. Hoteli so ga pomiriti z govorjenjem, a jim
je odgovoril: 'Ne skrbite zame. Kmalu si bom opomogel. Gospod dela vse
le za naše dobro. Lahko bi si poškodoval oči ali zlomil nos, a se mi ni
zgodilo nič tako resnega. Najbrž sem v prejšnjem življenju storil toliko
grehov, da bi se mi morala zgoditi hujša nesreča, a je Bog tako milosten,
da tega ni dopustil.' Ko so učitelji slišali njegove besede, so takoj
vedeli, da ni navaden otrok.
Ko je Šrila Gurudev obiskoval srednjo šolo, je organiziral knjižnico za
revnejše sošolce in jim zastonj posojal knjige. Vso mladost je bil naraven
vodja z visoko, lepo postavo in karizmatično osebnostjo, bil pa je tudi
izredno pošten in potrpežljiv. Za to vlogo se mu nikoli ni bilo treba
potegovati; kjerkoli se je udejstvoval, je druge tako prevzel s svojimi
lastnostmi, da so ga sami imenovali za vodjo in bili z njim v tej vlogi
tudi zelo zadovoljni. Pravega vodjo ljudje sprejmejo zaradi globine njegovega
značaja, vzornega vedenja in sposobnosti. Šrila Gurudev je bil visok in
močan, zato se je odlikoval tudi v telesnih aktivnostih in je kot kapetan
redno vodil svoja moštva. Sodeloval je tudi pri gledaliških predstavah.
Na vseh področjih je blestel ter usmerjal delovanje vsake skupine, katere
član je bil. Vključil se je celo v gibanje za neodvisnost Indije.
Šrila Gurudev je bil zelo vdan svoji materi. Ker mu je brala svete spise in mu rekla, naj jih tudi on bere njej, se je že zelo zgodaj seznanil z različnimi duhovnimi temami in razvil globoko vero v Boga. Vzpodbudila ga je k vsakodnevnemu branju Bhagavad Gite, tako da je že pri starosti enajstih let znal na pamet vseh njenih sedemsto verzov.
Mati Šrila Gurudeva
Šrila Gurudev je končal osnovno in srednje izobraževanje v Kančanparu
in Bhatagramu, potem pa je odšel študirat v Kalkuto. Med bivanjem v Kalkuti
so ga začela preplavljati čustva boleče ločenosti v ljubezni do Boga.
K sebi na dom ga je sprejel njegov sorodnik in prijatelj iz otroških let
Narajan Čandra Mukhopadhjaja, ki je pozneje od njega sprejel sanjas in
dobil ime Bodhajan Maharadž.
Narajan Čandra je pripovedoval, da je pogosto videl Šrila Gurudeva glasno
klicati Gospodova imena in jokati sredi noči. Jedel je le havišjano (nezačinjen
kičari) enkrat na dan. V tem stanju zatopljenosti v Boga je nekega dne
sanjal, da ga je prišel pomirit Narada Muni. Narada mu je dal mantro in
mu zagotovil, da bo s ponavljanjem te mantre dosegel popolnost. A ko se
je Šrila Gurudev zbudil, si kljub največjim prizadevanjem ni mogel priklicati
v spomin celotne mantre. To ga je neizmerno zbegalo in onesrečilo.
Globoko nezadovoljstvo z družinskim življenjem je zanj postalo nevzdržno
in v njem je dozorela trdna odločitev, da odide od doma. S to mislijo
je odšel prosit za blagoslov svojo ovdovelo mater, ki je takrat živela
v Gosajn Durgapuru v okrožju Nadia. Mati njegovim željam ni nasprotovala
in Šrila Gurudev se je s silno željo, da bi dosegel družbo Vsevišnjega
Gospoda, odpravil v Himalajo. Kakor je nemogoče preprečiti železu, da
ga privlači magnet, tako tudi duša, ki jo privlači Vrhovna Duša, ne dovoli
nikomur na tem svetu, niti družini, niti prijateljem, da ji preprečijo
odzvati se na Gospodov klic.
Strastna želja po Gospodovi družbi je Šrila Gurudeva najprej pripeljala
v Haridvar in od tam v gore. Visoko v himalajski džungli se je tri dni
postil brez hrane in vode ter ves čas glasno in hrepeneče klical h Gospodu.
Ko je že skoraj izgubil zavedanje o zunanjem svetu, je prejel božansko
naročilo, naj poišče duhovnega učitelja. Rečeno mu je še bilo, da se mu
bo njegov Guru pokazal v istem mestu, katerega je bil zapustil.
Šrila Gurudev je vzel božansko naročilo kot najbolj pomembno stvar. Z
gora se je spustil v sveto mesto Haridvar na bregu reke Ganges, kjer se
je namenil preživeti nekaj dni. Tam je srečal svetega moža, kateremu je
povedal, kaj se mu je pripetilo na gori. Ko je sadhuja vprašal za nasvet,
mu je ta dejal, naj se vrne domov, ker da bo tam srečal verodostojnega
duhovnega učitelja.
Šrila Gurudev je hotel še nekaj dni ostati v romarskem mestu in se potem
vrniti v Kalkuto, ko sta njegovo bivanje v Haridvaru zmotila bogat poslovnež
iz severne Indije in njegova žena, ki sta tja prišla na romanje. Zakonca,
ki sta bila brez otrok, sta opazila lepoto Šrila Gurudeva, ko se je kopal
v Brahma Kundu in njegova pojava ju je zelo pritegnila. Obdarila sta ga
s sadjem in slaščicami ter vztrajala, da ju pride obiskat v njuno sobo.
Šrila Gurudev je povabilo iz vljudnosti sprejel.
V njunih prostorih sta ga bogato postregla s hrano in mu na splošno izkazovala
veliko naklonjenost. Naposled sta mu predlagala, naj postane njun posvojenec,
kar bi pomenilo, da bi po njiju podedoval precejšnje bogastvo. Šrila Gurudev
takega predloga ni pričakoval in se je zamislil: 'Sem sem prišel ravno
zato, da opustim družinsko življenje. Sedaj se je Maja domislila novega
načina, da me zapelje.'
Šrila Gurudev je vljudno zavrnil predlog in odšel, toda zakonski par je
bil z njim tako očaran, da sta ga vsak dan obiskovala in vsakič znova
pritiskala nanj, naj sprejme njun predlog. A tudi največje materialne
skušnjave ne morejo premamiti bhakte, v katerem gori iskrena želja, da
bi dosegel Vsevišnjega Gospoda. Kdor je poln želja po čutnih užitkih,
se takšni priložnosti za podedovanje premoženja ne bi mogel upreti, toda
Šrila Gurudev ni imel takih stremljenj. Ker si je iskreno želel častiti
Gospoda, se mu je zdela ponudba zakoncev nevarna, zato jo je pri priči
zavrnil. Ni želel ostati v Haridvaru in se je brez odlašanja vrnil v Kalkuto.
To je bilo okrog leta 1925.
Istega leta je Šrila Gurudev z Narajan Čandra Mukhopadhjajem in nekaj
drugimi prijatelji prvič obiskal Majapur. Ko so videli Šrila Bhaktisidhanta
Sarasvati Gosvami Thakurja, je vse pritegnila njegova nadčloveška osebnost.
Med predavanjem, ki so mu prisostvovali, je Šrila Prabhupad dejal, da
je dobro, če obiščemo Božanstvo v templju, vendar se moramo najprej naučiti
videti Božanstvo. Ne moremo ga videti z očmi, ki so zaslepljene z materialnimi
željami, temveč le z očmi ljubezni. Istega dne so Šrila Gurudev in njegovi
prijatelji opazovali, kako je Šrila Prabhupad iniciral dr. S. N. Ghoša
in njegovo ženo.
Ko se je Šrila Gurudev vrnil v Kalkuto, je začel obiskovati Gaudija Math
v ulici Ultadanga Road, da bi poslušal Šrila Prabhupadov Hari katha. Z
razumevanjem, da si s služenjem Vajšnavam utremo pot do Gospoda in dobimo
njegovo milost, ali pa morda zato, ker je o tem načelu želel poučiti svet,
je Šrila Gurudev brez velikega pompa poslal Mathu veliko denarja in drugih
potrebščin. V tem obdobju je posvetil tudi veliko časa študiranju svetih
spisov.
Ko je Šrila Gurudev od Šrila Prabhupada slišal vajšnavske doktrine, je
postal prepričan o njihovi razumnosti in superiornosti glede na druge
verske dogme. Sprejel je Šrila Prabhupadovo zavetje in je bil na dan Radhašthamija,
4. septembra 1927, v Ultadanga Mathu iniciran v Sveto ime in mantro. Njegovo
novo ime je bilo Hajagriva Das Brahmačari. Duhovnik, ki je ob tej priložnosti
vodil vajšnavsko ognjeno darovanje, je bil Ačarjadas Devašarma.
Audio posnetek Molitev Šrila Bhakti Dajita Madhav Gosvami Maharadža
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/ZivljenjepisInNaukGaudijaVajsnavskegaS2
Domov |
|
Powered By GeekLog |