|
||||||
|
|||||||
Resničen napredek
Življenje nikoli ni bilo in ne more biti pasivno; in rast človeškega bitja bo hitra ali počasna, povsem v skladu s tem, kar se izrazi iz notranjosti. Biti pasiven pomeni biti v določenem trenutku mrtev ali v snu. Celo v tisti religiozni predanosti do Boga, ki so jo izražali najbolj razpoznavni svetniki, je obstajal nenehen aktiven napor - zato da bi obstajala odprtost uma in srca za to predanost, zato da bi se zavedali duhovne sile ali milosti, ki ne more valovati v zaprte ume lenih, ne-razmišljajočih in sebičnih ljudi.
Oseba je značaj in edina stvar, ki jo je mogoče imenovati napredek, je posameznikov razvoj.
Življenje vam ne bo podarilo trajne sreče, dokler ne boste prepoznali in ubogali te resnice, ter spoznali, da je življenje namenjeno razvoju značaja proti usodi, ki po svojem veličastju presega vse sedanje predstave. Duhovna lakota vam ne bo naklonila počitka, ampak vas bo gnala vse do tega cilja človeškega življenja.
Z razvojem značaja bo v materialnem svetu uspeh sledil uspehu, toda vsako novo kraljestvo, ki ga bo potrebno osvojiti, bo pred vami odprlo nova obzorja in duhovna lakota vas bo gnala naprej, dokler ne boste dosegli največjega sadu življenja, do katerega lahko raste človeška izkušnja in za katerim počiva še nekaj večjega.
Na hitro poglejte preko sveta človeškega prizadevanja in si postavite vprašanje: zakaj vse to? Odkar se je na svetu pojavila človeška oblika, so ljudje delovali s svojimi možgani in rokami in z neskončno upornostjo obračali prah zemlje. Brskali so po površini zemlje, zbirali kamenje in železo, gradili mesta in spomenike, izgrajevali jezike in politike. Vse to je nekaj časa trajalo, nato
pa za vedno izginilo. Toda starodavna Grčija, Rim, Kaldeja, Peru, Egipt in Indija sedaj živijo v nas. Njihova materialna zmagoslavja so se spremenila v prah; njihovi izvorni jeziki so mrtvi; toda vse pridobitve značaja, ki so jih dosegli ti starodavni delavci, so sedaj in za vedno naše. Ni pomembno delo, ampak delavci, individualno in kolektivno. Vse, kar obstaja, obstaja - kakor pravi nek starodaven indijski spis - zaradi duše ali notranje samosti. Značaj je najbolj pomembna stvar in razvoj značaja je najbolj pomembno delo.
Svet je le šola za vse nas, vendar pa ni zasičena institucija. V njej igra morda najbolj pomembno vlogo igra, in večina njenih predmetov so le vzgojne igrače, ne glede na to, kako resno odraščajoči ljudje lahko na njih gledajo. Celo znanje nima vrednosti zaradi svoje količine, ampak le zaradi svoje ustreznosti glede na potrebe vašega ali mojega značaja, ki nas vodi k uresničitvi resnice o življenju.
Poznal sem mladega človeka, ki je imel veliko žejo po znanju. Njegova navada je bila, da je obiskoval obsežno knjižnico in preučeval vse vrste vprašanj, ki so se mu zdela zanimiva. Toda po določenem času je postal malodušen, ker je spoznal, da ne bo mogel niti v štiristo življenjih zbrati vseh zakladov že te ene same knjižnice, kajti v njej je bilo okoli pol milijona zvezkov. To kratko preračunavanje mu je povedalo, da smisel življenja, zato da bi lahko vsak od nas živel odkrito, prijazno in aktivno, ni v zbiranju znanja, razen nujnega.
Mi vsi moramo izpolniti svojo vsakodnevno usodo; določeno znanje je za nas zelo pomembno. Modro je, če poiščemo znanje, ki ga lahko najbolje uporabimo v našem lastnem življenju in nanj osredotočimo svojo mentalno moč, zato da bi lahko, tako kot hindujski labod, ločili mleko modrosti od voda znanja.
Poleg tega lekcije iz šole življenja ne izhajajo iz zbranih besedil, ampak iz značaja - iz tega, kar smo. Zaradi poslovnih ali socialnih namenov se lahko danes učim kitajščino ali latinščino. Ta dva jezika ne bom potreboval večno, toda moč, ki sem si jo pridobil z učenjem in z uporabo teh dveh jezikov bo za vedno v mojo korist. Ni zbrana izkušnja, ki nam koristi v življenju - ampak izkušnja, ki se je preobrazila v značaj.
Mi, civilizirani ljudje, slabotni v primerjavi z našo velikostjo, brez naravnih orožij ali zaščitnih oklepov, podrejeni v vseh naših čutih in fizičnih močeh različnim pticam, živalim, ribam in insektom, lahko dosežemo kljub temu več kot katerokoli drugo bitje. S pomočjo mikroskopa lahko vidimo tudi najbolj drobne stvari; s pomočjo mikrofona slišimo premikanje muhe kot da bi bilo galopiranje konja; s pomočjo teleskopa vidimo oddaljene stvari; s pomočjo vlakov in avtomobilov potujemo hitreje kot katerakoli žival na zemlji; hitimo preko oceana proti nasprotnim vetrovom in potujemo v njegove globine; letimo višje in hitreje kot katerakoli ptica; rokujemo z, gradimo in nadziramo orodja, stroje in naprave ter moči vode, plinov in elektrike; sporočamo naše ideje s kodiranimi besedami; prenašamo naše misli preko sveta s telefonom, telegrafom in radiom; opravljamo čudovita preračunavanja z računalniki in mnoge druge stvari, ki presegajo zmožnosti kateregakoli drugega bitja v fizičnem svetu - in vse to s krepostjo našega značaja. Vse to lahko opravljamo zato, ker je bilo človeštvo postavljeno v neugoden položaj, ki nas je silil v razvoj našega značaja -zato ker, z drugimi besedami, je naša naloga ta, da: vzamemo svojo usodo v lastne roke.
SE NADALJUJE
Prevod: Anton Rozman
Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Taking Charge of Your Life, copyright 1985, The Theosophical Publishing House, 306 West Geneva Road, Wheaton, Illinois, U.S.A.
Vir: www.teozofija.info
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Zivljenje-Pasivnost-Clovek-Predstava
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
