Lahko bi začela z nekim osladnim začetkom, kot npr.: Bilo je.... Ko sem bila majhna... Nekoč .... Pred davnimi časi..... Pa ne bom. Nočem, niso mi všeč taki začetki. Tako se ponavadi začnejo zgodbice, pravzaprav pravljice. In čeprav je bistvo te zgodbe skorajda pravljičen, ni. Realen je, in to je tisto 'najboljše'. :)
'' Sm bla u tamaumu mercatorju pa sm ti kupla sojine koscke mesa od zita so, taka rjava pakunga, sj to bo isto pomoje. Pol sporoc k bos sla vn. Js grem kuhat pa jest:) '' se je glasil SMS moje prijateljice danes. Ste vi kdaj dobili kakšen podoben SMS?
Nevem kdo jih je učil olike, ampak ogromno ljudi brez povabila vstopi v naše življenje, največkrat ob nepravem času, včasih ... VČASIH pa se zgodi da ena osebi vstopi v naše življenje prav takrat, ko jo najbolj potrebujemo, čeprav se tega takrat še ne zavedamo zaradi vseh drugih čustev, težav, ki nas obkrožajo. Temu, kaj pravzaprav potrebujemo takrat, ne posvečamo velike pozornosti...to pride za nami in šele ko mine, se zavemo: '' Ahaaa, pa takrat in takrat je prišel ona oz. on... takrat smo se spoznali... itd...'' .
Na isti način spoznamo ljudi, ki nam sčasoma v življenju postanejo pomembni. Ljudje, ki jim povemo veliko več kot pa ostalim. Ljudje, do katerih nas veže neka posebna vez in se ohranja na neki bolj duševni kot pa materialni ravni. Recimo temu prijateljstvo. Moj oče je zmeraj govoril: ''Od 100 ljudi bo prijatelj 1 sam.'' Strinjam se z njim, prav zares je tako. Pomislite koliko ljudi poznate in kolikim od teh zaupate VSE. Na koliko od njih pomislite, ko vam je hudo? Koliko oz. koga pokličete, ko ste v stistki in za katerega ste prepričani, da vas bo poslušal?...
Neverjetno srečo imam, da obstaja Ona.
Ona, ki je moje nasprotje v mnogih zadevah, je pa še zmeraj oseba, katere mnenje dejansko poslušam in za vsak nasvet sem ji hvaležna... Po pogovoru z njo se mi vse moje težave zdijo vsaj malo manjše in še preden včasih dokončam kakšno misel, ona že vnaprej ve, kaj bom rekla...
Lahko bi začela z nekim osladnim začetkom, kot npr.: Bilo je.... Ko sem bila majhna... Nekoč .... Pred davnimi časi..... Pa ne bom. Nočem, niso mi všeč taki začetki. Tako se ponavadi začnejo zgodbice, pravzaprav pravljice. In čeprav je bistvo te zgodbe skorajda pravljičen, ni. Realen je, in to je tisto 'najboljše'. :) 
